Evrodiktatura: EU zasegla premoženje in prepovedala vstop nemškima novinarjema zaradi »spodkopavanja Nemčije«!

Evropska unija in njen Svet ministrov, v katerem sedijo tudi slovenski predstavniki – konkretno gre seveda za Roberta Goloba in Tanjo Fajon – je odobrila zadnji paket sankcij proti Rusiji, s katerim pa je sankcionirala tudi dva nemška novinarja, Thomasa Roeperja in Alino Lipp.

Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic EU, je namreč v torek odobril 17. krog sankcij proti Rusiji.

Roeper in nemška blogerka Alina Lipp, ki trenutno prebivata v Rusiji, sta med posamezniki, proti katerim je EU uvedela sankcije, ker da sta menda »vpletena v dejavnosti, katerih cilj je spodkopavanje demokratičnega političnega procesa v... Nemčiji.«.

Oba imata na družbenih omrežjih veliko sledilcev.

Thomas Roeper, ki ga je EU obtožila »destabilizacijskih dejavnosti«, pravi, da se lahko EU po enakem modelu kmalu spravi na vse kritike, tudi brez sodbe sodišč.

Novinar in bloger Thomas Roeper je za RT povedal, da bi lahko odločitev Evropske unije o sankcioniranju dveh nemških državljanov pomenila nevaren precedens, saj bi lahko Bruselj močno omejil pravice vseh kritikov.

Roeperja, ki je sodeloval tudi z nemško govorečo službo RT, je blok obtožil »destabilizacijskih dejavnosti« in mu prepovedal vstop v EU ter zamrznil premoženje.

Gre za korake brez presedana, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, pa tudi predpisi posameznih članic EU, na primer Nemčije.

Die EU will Thomas Röper (@SpiegelAnti) und Alina Lipp (@Alina_Lipp_X) auf die Sanktionsliste setzen. Die beiden haben eben ein Statement abgegeben!  pic.twitter.com/V8WUmz9u9l

— Dominik Maximilian Reichert (@DomMaxReichert) May 16, 2025

Državljanu namreč načeloma nikoli ni mogoče omejiti vstopa v lastno državo.

O resnih omejitvah svobode izražanja ali gibanja ači odvzemu premoženja pa je praviloma mogoče odločiti le preko sodišč.

For the first time, the EU bans its own citizens from entering Europe: Thomas Röper and I were sanctioned today by the EU, because of our reports from Donbas. The consequences for us:
"Those designated today will be subject to an asset freeze and EU citizens and companies will be…

— Alina Lipp (@Alina_Lipp_X) May 20, 2025

V tem primeru pa se z novinarji in blogerji ravna kot s teroristi in to na podlagi odločitve nekega medvladnega organa oziroma svojevrstne izvršilne veje oblasti.

Kot v komunizmu ali v času nacizma.

Seveda le s tistimi, ki poročajo napačno.

Druge novinarje in blogerje, ki poročajo z ukrajinske strani fronte in pogosto širijo neverodostojna, propagandna poročila pa EU obravnava kot heroje. 

Posebej pošastno pa je, da pri tem sodeluje Slovenija, slovenske novinarske organizacije pa so popolnoma tiho ob teh zlorabah, ki bi že jutri lahko prizadele tudi številne novinarje v Sloveniji.

Roeper je pozneje v torek v pogovoru za RT dejal, da je EU uvedla osebne sankcije proti njemu, ker ima veliko poslušalcev v Nemčiji.

Bloger meni, da bi morala zadnja odločitev Bruslja o sankcioniranju državljanov EU močno skrbeti vse nemške državljane.

Opozoril je, da je bil kazenski ukrep zoper njega sprejet kljub temu, da ni bilo »nobene sodne [odločbe], nihče ni povedal, kateri zakon sem kršil.«.

»Brez sodne odločbe se je neka birokracija odločila, da mi zamrzne denar in prepove delo,« je povedal za RT.

Po avtorjevih besedah je ta poteza »signal za vse ljudi v Evropski uniji, kajti če to počnejo z nami in gre to skozi, bodo jutri začeli delati enako ... proti vsem kritikom.«

Obtožbe EU proti njemu je označil za smešne.

»Sem samo bloger, ki sedi tukaj v svoji kuhinji in piše članke ter 'destabilizira' EU, ki ima milijardni proračun za delo z mediji,« se je pošalil.

diktatorka_von_der_leynova.jpg

A kar je »nezabavno«, je dejstvo, da čeprav živi v Rusiji, bi ljudje v Nemčiji težko zadovoljili svoje osnovne potrebe, če bi bile njihove pravice omejene na podoben način.

Zadnji krog sankcij EU je bil usmerjen predvsem v tako imenovano »floto v senci« ruskih naftnih tankerjev, ki delujejo zunaj zahodnih zavarovalnih sistemov.

Po navedbah Bruslja naj bi jo Moskva uporabljala za izogibanje prizadevanjem pod vodstvom skupine G7 za uveljavitev zgornje meje cen za izvoz surove nafte.

V bistvu gre za povsem običajne, čeprav starejše tankerje, ki plujejo brez zavarovanja zahodnih zavarovalnih hiš.

Istočasno ladje za prevoz ruske nafte teh zavarovanj zaradi sankcij ne morejo pridobiti.

Nato poskušajo evropske države pregledovati in zaplenjati ladje, ki plujejo brez zahodnih zavarovanj, čeprav to po mednarodnem pravu ni prepovedano.

Tiste, ki to razkrivajo, tako kot omenjena dva nemška novinarja pa čakajo – sankcije EU. Brez odredbe sodišč.

EU se s tem že uvršča – med diktature.

Za vse, ki jih zanima, kateri ministri so odobrili 17. paket sankcij proti Rusiji ter tudi proti dvema novinarjema in blogerjema pa je tukaj* celoten seznam udeležencev zasedanja Sveta ministrov.

Konkretno je to odločitev v imenu Slovenije potrdila TANJA FAJON.

*Predstavniki držav članic, ki so potrdili 17. paket sankcij proti Rusiji:

Avstrija Beate Meinl-Reisinger – zvezna ministrica za evropske in mednarodne zadeve
Belgija Maxime Prévot – podpredsednik vlade; minister za zunanje zadeve, evropske zadeve in razvojno sodelovanje
Bolgarija Georg Georgiev – minister za zunanje zadeve
Hrvaška Zdenko Lucić – državni sekretar, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Ciper Constantinos Kombos – minister za zunanje zadeve
Češka Jan Lipavský – minister za zunanje zadeve
Danska Lars Løkke Rasmussen – minister za zunanje zadeve
Estonija Margus Tsahkna – minister za zunanje zadeve
Finska Pasi Rajala – državni sekretar ministra za zunanje zadeve
Francija Philippe Léglise-Costa – stalni predstavnik pri EU
Nemčija Johann Wadephul – zvezni minister za zunanje zadeve
Grčija Alexandra Papadopoulou – namestnica ministra za zunanje zadeve
Madžarska Péter Sztáray – državni sekretar za varnostno in energetsko politiko
Irska Neale Richmond – državni minister (za mednarodni razvoj in diasporo)
Italija Maria Tripodi – državna sekretarka za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje
Latvija Baiba Braže – ministrica za zunanje zadeve
Litva Kęstutis Budrys – minister za zunanje zadeve
Luksemburg Xavier Bettel – podpredsednik vlade; minister za zunanje in evropske zadeve, sodelovanje, zunanjo trgovino in širšo regijo
Malta Ian Borg – podpredsednik vlade; minister za zunanje zadeve in turizem
Nizozemska Caspar Veldkamp – minister za zunanje zadeve
Poljska Radosław Sikorski – minister za zunanje zadeve
Portugalska Paulo Rangel – državni minister; minister za zunanje zadeve
Romunija Emil Hurezeanu – minister za zunanje zadeve
Slovaška Juraj Blanár – minister za zunanje in evropske zadeve
Slovenija Tanja Fajon – podpredsednica vlade; ministrica za zunanje in evropske zadeve
Španija José Manuel Albares Bueno – minister za zunanje zadeve, EU in sodelovanje
Švedska Mikaela Kumlin Granit – stalna predstavnica pri EU