REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU zaradi Ukrajine izgubila 1700 milijard evrov, Slovenija 6 milijard, politiki pa ljudstvu iz žepov kradejo - drobiž!

EU zaradi Ukrajine izgubila 1700 milijard evrov, Slovenija 6 milijard, politiki pa ljudstvu iz žepov kradejo - drobiž!Kako se bo nova vlada odzvala na politiko sankcij EU, smo se spraševali - danes vemo... Vir: Posnetek zaslona, X

Pred časom smo opozorili, da se slovenski politiki prepirajo o dveh milijardah evrov, ki so izginile iz proračuna po popravkih SURS-a, da pa je ukrajinska vojna odnesla najmanj 5 milijard in morda celo več deset milijard evrov.

O tem slonu v slovenski trgovini z ekonomskim porcelanom si ni upal spregovoriti nihče.

Sedaj pa je podrobnejše podatke predstavil Jože P. Damijan.

Kot kažejo njegovi izračuni, je Evropska unija zaradi vojne v Ukrajini ostala najmanj brez 1700 milijard evrov, kar je preko 11,7 odstotkov njenega BDP-ja v letu 2021. Tega leta je slovenski BDP znašal 52.208 milijonov evrov.

Kar pomeni, da je tudi Slovenija zaradi podpore vojne v Ukrajini izgubila najmanj 6,1 milijarde evrov.

A ti podatki še ne upoštevajo milijard poslanih v Ukrajino, povečano ceno orožja, ceno povečanih obrambnih stroškov in podobno.

EU je zaradi vojne v Ukrajini ostala najmanj brez 1700 milijard evrov, kar je preko 11,7 odstotkov njenega BDP-ja v letu 2021. Kar pomeni, da je tudi Slovenija zaradi podpore vojne v Ukrajini izgubila najmanj 6,1 milijarde evrov.

V komentarju z naslovom »Cena ukrajinske zmage« je Jože P. Damijan najprej pronicljivo analiziral ciničen preobrat Bidenove administracije, ki je nenadoma in brez razloga razglasila »zmago« v Ukrajini, in to na podlagi organiziranih umikov Rusije z dela ozemlja leta 2022, ko je postalo jasno, da Kijev odstopa od že skoraj doseženega mirovnega sporazuma z Moskvo in je bilo potrebno začeti obsežnejšo vojno.

Danes, 20 mesecev kasneje, je pod ruskim nadzorom dobra šestina (18 odstotkov) ukrajinskega ozemlja (vključno s Krimom), Ukrajina se sooča z okrog pol milijona mrtvih in ranjenih mladih mož, razrušena je polovica kritične infrastrukture, za 30 odstotkov je manjši BDP, osem milijonov Ukrajincev je izseljenih v zahodne države, šest milijonov v Rusijo.

In osem milijonov je razseljenih znotraj Ukrajine, našteva Jože P. Damijan.

Namesto tega bi lahko Ukrajina ostala celovita, pa čeprav brez Krima, zgolj z obljubo, da ne bo vstopila v zvezo NATO. A to je bilo za politike iz članic tega vojaškega pakta – vključno s slovenskimi – nesprejemljivo.

In zato imamo danes uničeno Ukrajino.

Slon ukrajinske vojne v Slovenski trgovini z ekonomskim porcelanom
Slon ukrajinske vojne v slovenski trgovini z gospodarskim porcelanom... Vir: Posnetek zaslona, X

Ob režimu v Kijevu, ki bo še dolgo ostal brez perspektive članstva v Natu in EU je glavni poraženec te vojne Evropska unija. EU države so na intervencijo Rusije v Ukrajini reagirale zelo odločno z desetimi paketi sankcij, ki so prizadela predvsem evropski izvoz v Rusijo in uvoz ruskih izdelkov.

Vpliv slednjih je bil predvsem na visoko rast cen energentov, kar je povzročilo tri glavne negativne učinke. Prvi je energetska kriza, najhujša po letu 1979, zaradi katerih so morale članice EU intervenirati z ukrepi za zamejitev cen energije za gospodinjstva in podjetja.

Damjan nato naniza ekonomske podatke: »Po oceni bruseljskega Bruegla je skupni učinek vladnih subvencij na energetskem področju med septembrom 2022 in januarjem 2023 znašal 646 milijard evrov. Največ v Nemčiji – 265 milijard evrov oziroma 7.4% BDP. Ker so ukrepi glede cenovnih kapic na energijo ostali v veljavi tudi v letu 2023, lahko skupni učinek teh subvencij ocenimo na okrog tisoč milijard evrov.

Drugi učinek je na energetsko intenzivno industrijsko proizvodnjo, ki v EU državah lani od polovice leta naprej strmo pada. Obseg proizvodnje septembra letos glede na lanski september je bil v celotni EU nižji za 6.1%, v nemških energetsko intenzivnih panogah celo za 18%.

Tretji učinek rasti cen energentov pa je na inflacijo, ki je po februarju 2022 pospešila in se v drugi polovici leta 2022 povzpela na več kot 10 %. Posledično je ECB dvignila obrestne mere, zaradi česar se je močno zmanjšalo kreditiranje investicij in nakupov gospodinjstev, gospodarska rast pa je uplahnila. Rast BDP za leti 2022 in 2023 se je glede na napoved iz konca leta 2021 zmanjšala iz 4.6 na 1.8 % za 2022 in iz 2.4 na 0.6 % za 2023. To pomeni, da so članice EU kumulativno zaradi ukrajinske vojne izgubile za 4.6 % BDP, kar po preračunu pomeni dobrih 670 milijard evrov.«

Vir: Posnetek zaslona

»Torej, če seštejemo te učinke in prištejemo še vojaško in finančno pomoč Ukrajini, je 20-mesečno podaljšanje vojne v Ukrajini države Evropske unije stalo najmanj okrog 1,700 milijard evrov ali 11.7 % BDP iz leta 2022. Če se komu to zdi primerna cena za evropski odziv na rusko agresijo, naj še malo počaka, kajti to je šele začetek. Z odklopom od poceni ruskih energentov se je začel proces dolgoročne deindustrializacije Evrope in uničenja srca njene gospodarske moči in stabilnosti,« opozarja Jože P. Damijan.

Točen je tudi njegov sklep, da ima vojna v Ukrajini na drugi strani tri glavne zmagovalce – Rusijo, Kitajsko z Globalnim jugom in ZDA.

20-mesečno podaljšanje vojne v Ukrajini je države Evropske unije stalo najmanj okrog 1,700 milijard evrov ali 11.7 % BDP iz leta 2022.

Rusijo je vojna v Ukrajini oživila – dosega velike presežke v zunanji trgovini, se ponovno industrializira ter vojaško in geostrateško krepi.

Hkrati se je zgodilo to, pred čimer so svarili politični strategi – Rusija in Kitajska sta se povezali v evrazijski blok ter hkrati vanj pritegnili ključne države Globalnega juga (Iran, Indijo, Saudsko Arabijo, Brazilijo) ter ustvarile nov globalni gospodarski in politični blok.

Z vojno so kratkoročno pridobile tudi ZDA, ker so zaposlile Rusijo, spravile na kolena EU in ker so omogočile dodatne posle svoji energetski in orožarski industriji.

Vir: Posnetek zaslona

Toda dolgoročno je Bidnova administracija Združenim državam Amerike podpisala smrtno obsodbo kot globalnega hegemona, saj je Moskva inicirala in okrepila nov, izjemno močan globalni politični blok na čelu s Kitajsko in Rusijo, Washington pa je hkrati ošibil svojega najmočnejšega zaveznika - EU, v svoji analizi ugotavlja Jože P. Damijan.

Zaradi svojih neumnih odločitev so isti politiki izgubili milijarde, ljudstvu pa sedaj preko višjih položnic za kurjavo, elektriko, hrano itd. – dobesedno kradejo iz žepov.

Z njegovo analizo se je mogoče v celoti strinjati.

Ob vsem tem so seveda še bolj absurdni prepiri politikov v parlamentu, ki so se ob odločanju o usklajevanju socialnih prejemkov z inflacijo prepirali dobesedno za drobiž – 20 milijonov evrov.

Zaradi svojih neumnih odločitev so isti politiki izgubili milijarde, ljudstvu pa sedaj preko višjih položnic za kurjavo, elektriko, hrano itd. – dobesedno kradejo iz žepov.

In pri tem so si vladne stranke in opozicijske parlamentarne podobne.

Vse so zagovarjale napačno politiko in si zato ne zaslužijo nobenega glasu razumnih volivcev več.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke