REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Enim večje plače, drugim višje račune, tretjim več dela

Enim večje plače, drugim višje račune, tretjim več delavir: Profimedia

Z novim letom so nastopile v veljavnost tudi nekatere zakonske določbe, ki bodo imele za nekatere minimalne, za druge pa kar velike posledice. 

Večina javnih uslužbencev ima tako s 1. januarjem plače dvignjene za en plačni razred, kar bo vidno pri februarskem izplačilu januarske plače. 

Na podlagi decembrskega sporazuma bodo okoli 4-odstotnega dviga plače deležni skoraj vsi javni uslužbenci; izjeme so zdravniki, funkcionarji in direktorji.

Na podlagi decembrskega sporazuma bodo okoli 4-odstotnega dviga plače deležni skoraj vsi javni uslužbenci; izjeme so zdravniki, funkcionarji in direktorji.

Hkrati bodo nekateri javni uslužbenci do septembra 2020 deležni dviga plače ne le za en razred, ampak v nekaterih primerih tudi za štiri plačne razrede. 

Za dva razreda se bodo dvignile plače tistim, ki od leta 2017 niso prejeli nobenega povišanja zaradi Zujfa, dodatni tretji razred bodo prejele medicinske sestre na intenzivnih, porodnih in neonatalnih oddelkih, kot tudi učitelji-razredniki.  

Denarnica, euro
vir: Profimedia

Višji računi
Sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je napovedal, da bodo s 1. januarjem skoraj vsi domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi povečali višini oskrbnine. 

Ker je vlada vsem zaposlenim v javnem sektorju zvišala plače, to vpliva na stroške teh ustanov, ki se bodo povprečno dvignili za dva odstotka, je še pojasnil Bizjak: »Dokler imamo sistem, po katerem kadre v oskrbi plačujejo stanovalci preko oskrbnin, se bodo te zvišale ob vsakem dvigu plač v javnem sektorju.«

Ker je vlada vsem zaposlenim v javnem sektorju zvišala plače, to vpliva na stroške teh ustanov, ki se bodo povprečno dvignili za dva odstotka, je še pojasnil Bizjak: »Dokler imamo sistem, po katerem kadre v oskrbi plačujejo stanovalci preko oskrbnin, se bodo te zvišale ob vsakem dvigu plač v javnem sektorju.«

Sami tudi ne nasprotujejo dvigu plač, še zlasti za tiste, ki sedaj prejemajo najnižje plače. Tudi zaradi nizkih plač imajo probleme z zagotovitvijo primernega osebja: »Težave imamo pri zaposlovanju vseh kadrov, ki so uvrščeni enako ali nižje od srednjih medicinskih sester.«

Vseeno pa je opozoril, da so plače višje uvrščenih »v razmerju glede na slovensko povprečno plačo dobre, če jih primerjamo z drugimi članicami EU.«

Razkril je tudi, da zaradi sedanje politike pokrivanja stroškov oskrbe v teh zavodih lahko starostnik pričakuje, da bo država zanj prispevala največ 30 odstotkov oskrbnine, medtem ko bo večino moral prispevati sam oz. njegovi sorodniki. Bizjak je izpostavil, da imajo skandinavske države popolnoma drugo razmerje, ko država pokrije preko 90 odstotkov celotne oskrbnine. 

V Sloveniji pa bodo v bodoče na višino oskrbnine vplivali dvigi plač, ter cene energentov in hrane.

Delavec
vir: Profimedia

Pozneje v pokoj


Nekaterim se glede oskrbnine ne bo treba še takoj ukvarjati, saj se s 1. januarjem poveča tudi osnova za upokojitev. Če se boste hoteli starostno upokojiti leta 2019, bodo tako moški in ženske morali biti 60 let ter imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa

Če se boste hoteli starostno upokojiti leta 2019, bodo tako moški in ženske morali biti 60 let ter imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. 

Pri izračunu pokojninske osnove se bodo, tako kot lani, upoštevale osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970. 

Dalje se bodo lahko oboji upokojili tudi s 65 leti starosti in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter z najmanj 20 leti pokojninske dobe.

Z nižjo starostjo se bodo lahko upokojili tisti, ki so skrbeli za otroka, služili obvezni vojaški rok ali če so vstopili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. 

Predčasno se bodo lahko oboji upokojili pri starosti 60 let in 40 leti pokojninske dobe, če bodo dokupili manjkajoča leta za 40 let pokojninske dobe.

Slednja bo bila odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, tako odmerjen znesek pa se nato za vsak mesec manjkajoče starosti zmanjša za 0,3 odstotka do dopolnitve starosti 64 let in šest mesecev pri ženskah oziroma do dopolnitve starosti 65 let pri moških.
 

Komentarji

Tržaška cesta 43 A
2000 Maribor
E-naslov: 
Rojčeva ulica 3
1000 Ljubljana
Pod jelšami 2
1290 Grosuplje
E-naslov: