REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dvanajst umazancev: štirje poslanci DeSUS-a oblikovali »stranko v stranki«, Janševa vlada brez legitimnosti

Dvanajst umazancev: štirje poslanci DeSUS-a oblikovali »stranko v stranki«, Janševa vlada brez legitimnostiDvanajst umazancev - in vodja upora DeSUS-ovih odpadnikov, poslanec Franc Jurša. Vir: Twitter

Vrnitev Janeza Janše iz Izraela je poskrbela za konsolidacijo že precej razmajane vladne koalicije.

Potem, ko je Karl Erjavec, novi stari šef stranke DeSUS skoraj ultimativno zahteval izstop stranke upokojencev iz koalicije, v zraku pa sta bila že odstopa dveh ministrov DeSUS-a se je – kot pričakovano – takem razvoju dogodkov uprla skupina štirih poslancev.

Na odpadnike ni vplivalo niti to, da jim je Erjavec zaupal, da je kandidat za mandatarja in da ga podpirajo LMŠ, SD, Levica in SaB.

Res je, da so poslanci DeSUS-a pravilno ugotovili, da bi jih Pivčeva peljala v pogubo, toda očitno niso zmogli toliko poguma, da bi se odločili za izstop iz Janševe vlade – in to kljub vsej škodi, ki jo ima stranka zaradi obstanka v tej vladi.

Toda štirje od petih poslancev DeSUS-a so zatrdili, da so njihove »izstopne izjave že spisane« in da jih bodo aktivirali, če pride do izstopa stranke DeSUS iz Janševe vlade.

Poslanci, ki so bili v Državni zbor izvoljeni kot kandidati stranke DeSUS bi v tem primeru lahko oblikovali svojo poslansko skupino.

Karl Erjavec, zdravstveni minister Tomaž Gantar in poslanec Jurij Lep bi Janševo koalicijo zapustili, medtem ko bi preostali štirje poslanci radi ostali.

In zato so vsaj navzven vsi stopili korak nazaj, je v oddaji Svet poročal Miha Orešnik. Dokončne odločitve o dolgoročnem obstanku stranke upokojencev v Janševi vladi tako še ni.

Erjavec je zadnje srečanje s poslanci DeSUS-a zapustil brez komentarja. Se je pa poslancem po besedah vodje poslanske skupine Franca Jurše opravičil za ponedeljkovo razpravo, na kateri je peterico poslancev presenetil s predlogom o izhodu iz Janševe koalicije, poslanci pa so na drugi strani zaenkrat opustili misel, da bi izstopili iz DeSUS-ove poslanske skupine.

Erjavec naj bi prav tako še vedno vztrajal, da ima podporo vseh opozicijskih poslanskih skupin za mandatarja, a če bi se DeSUS vendarle odločil za izstop iz Janševe koalicije, obstaja velika možnost, da mu kar nekaj njegovih poslancev ne bi sledilo.

Zaradi »upora« štirih poslancev predsedniku stranke, DeSUS za zdaj ostaja v koaliciji, toda pritisk na njih se bo povečeval.

Karel Erjavec
Karl Erjavec. Vir: Twitter

Kaj je lahko motiv za takšno ravnanje poslancev?

Kot so sami pojasnjevali, predvsem njihovo »dobro delo« v koaliciji, toda vse kaže, da temu ni ravno tako.

DeSUS se je sicer ukvarjal z demografskim skladom, pri ostalih vladnih projektih pa so poslanci DeSUS-a bolj ali manj le dvigovali roke za protikoronske pakete, ki so jih sestavljali drugi.

Pivec, Janša, Tonin, Počivalšek
Matej Tonin (NSi), Zdravko Počivalšek (SMC), Aleksandra Pivec (nekoč DeSUS), Janez Janša (SDS), kvartet, katerega početje je vse poletje spominjal na najljubši verz vodje Republike Srbske Milorada Dodika: »Nihče nam nič ne more, močnejši smo od usode.« V izvirni različici: »Ne može nam niko ništa, jači smo od sudbine.« Vir: Twitter

Večino ostalega časa so poslanci porabili za strankarske obračune z Aleksandro Pivec.

Res je, da so poslanci DeSUS-a naposled pravilno ugotovili, da bi jih Pivčeva peljala v pogubo, toda očitno niso zmogli toliko poguma, da bi se odločili za izstop iz Janševe vlade – in to kljub vsej škodi, ki jo ima stranka zaradi obstanka v aktualni vladi.

Drug motiv so seveda lahko poslanske plače, ki niso tako majhne.

Če nova koalicija KUL ne bi zaživela, bi si morali skrajšati mandat, tega pa seveda nočejo.

Drug motiv so seveda lahko poslanske plače, ki niso tako majhne. Če nova koalicija KUL ne bi zaživela, bi si morali skrajšati mandat, tega pa seveda nočejo.  

Toda v njihovem ravnanju se skriva past.

O tem, kdo bo kandidiral na naslednjih volitvah vendarle odloča vodstvo stranke in tisti, ki se bodo vodstvu stranke upirali dolgoročno ne bodo imeli perspektive. Ob tem je prav tako jasno, da je DeSUS-u z nastopom Erjavca javnomnenjska podpora znova zrasla.

V primeru, da se stranka vrne na pot Aleksandre Pivec se bo zdrs nadaljeval.

Prej ali slej bo DeSUS zato verjetno vendarle izstopil iz koalicije. To bo vsekakor pred volitvami in morda ne pozneje kot v začetku leta 2021.

Ducat umazancev, plakat filma
Ducat umazancev, plakat filma. Vir: Twitter

Paradoks tega položaja bo, da bo Janševa vlada tako vladala še bolj odtujena od ljudstva in še bolj v nasprotju s večstrankarsko demokracijo.

Janševa vlada bi namreč padla brez podpore poslancev DeSUS-a, ki bi v taki vladi ostali v nasprotju z večinsko voljo lastne stranke in tudi obljubami, ki so jih dali na zadnjih volitvah.

Enako pa velja za SMC, ki je, kot vsaka liderska stranka, dobila mandat na podlagi vodenja stranke s strani Mira Cerarja, ki pa se je medtem tej stranki odrekel.

Z drugimi besedami – Janez Janša, ki prisega na demokracijo, praktično že sedaj, če vzamemo v obzir razkol med vodstvom DeSUS-a in poslansko skupino – vlada s pomočjo političnih kompromitirancev, političnih zombijev brez korenin in podpore v njihovih lastnih strankah ali med njihovimi lastnimi volivci.

Pri tem ne gre za enega ali dva poslanca, pač pa za osem poslancev SMC-ja in štiri poslance DeSUS-a, skupaj »ducat žigosanih«.

Ironično je, da je bil o tem svoj čas posnet tudi znani ameriški film »Dvanajst umazancev«, ki so ga snemali v Kostanjevici ob Krki. Le da so bili v tem filmu »žigosani« najprej obsojeni zločinci, vojaki, poslani v samomorilsko misijo proti nacistom, na koncu pozitivni junaki. V slovenskem političnem filmu pa so bili danes ožigosani poslanci najprej pozitivni junaki, ki so se nato izneverili lastnim zavezam, zaradi česar jih na naslednjih volitvah čaka obsodba ljudstva.  

Ni nenavadno, da so vsi našli skupne interese in so napovedali tudi medsebojno sodelovanje, kar pa izdajo volje volivcev naredi še bolj transparentno in vsem vidno.

Ironično je, da je bil o tem svoj čas posnet tudi znani ameriški film »Dvanajst umazancev« (»Dirty dozen« - tudi Dvanajst žigosanih), ki so ga leta 1986 snemali celo v Kostanjevici ob Krki.

Le da so bili v tem filmu »žigosani« najprej obsojeni zločinci (za umore, posilstva itd.), vojaki, poslani v samomorilsko misijo proti nacistom, na koncu (večinoma mrtvi) pozitivni junaki.

V slovenskem političnem filmu pa so bili danes ožigosani poslanci najprej pozitivni junaki, ki so se nato izneverili lastnim zavezam, zaradi česar jih na naslednjih volitvah čaka obsodba ljudstva.

Vsi bodo preživeli, toda madež podpiranja nelegitimne vlade jih bo spremljal za zmeraj.

Zanimivo je, da se je v vodjo upora prelevil prav poslanec in vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša, ki je v spopadu s Pivčevo odigral lik pozitivca.

Poslanci-odpadniki seveda lahko trdijo, da so »predstavniki ljudstva« in da v parlamentu sami odločajo o tem, katero vlado bodo podprli, toda poslanci ne bi bili poslanci, če ne bi bili izvoljeni.

Izvoljeni pa so na podlagi programa strank, zapisanih na njihovih listah, in javnih obljub ter zavez pred izvolitvijo.

franc_jursa_fotoSTA.jpg
Franc Jurša, vodja odpadnikov. Vir: Twitter

Ena od njih je bila, da stranki SMC in DeSUS ne bosta šli v vlado Janeza Janše.

Kdor izneveri vodstvo lastnih strankarskih organov, je zelo verjetno izneveril voljo (dela) ljudstva, ki ga s svojo izvolitvijo predstavlja, razen kadar vsa ali večji del stranke popolnoma »obrne ploščo«, kot se je zgodilo v primeru stranke SMC pod taktirko Zdravka Počivalška.

V tem primeru pa svoje volivce izda celotna stranka.

To pa za take stranke pomeni politični samomor, kar se jasno kaže v slabi javnomnenjski podpori, na primer za stranko SMC, ki je na ravni statistične napake.

Vladati se tako seveda da, toda v resnici je takšna vladavina - nedemokratična. Lahko bi celo rekli, da živimo v »režimu«, ne več v strankarski demokraciji.

Vladati se tako seveda da, toda v resnici je takšna vladavina - nedemokratična.

Lahko bi celo rekli, da živimo v »režimu«.

In ne več v strankarski demokraciji.

V režimu strank siamskih dvojčic (SDS-NSi), ki vladata s pomočjo »političnih izdajalcev.«

In Janševih neutrudnih objav prek Twitterja, celo ko se mudi na zelo pomembnem vrhu Evropske unije v Bruslju.

Lahko bi tudi rekli, da Janševa vlada sicer vlada »legitimno«, saj se formalno drži Ustave in zakonov, toda zaradi osamosvojenih poslancev predvsem strank SMC in DeSUS – osamosvojenih od lastnih strank in volje volivcev – je dejansko že nelegitimna.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek