Dva zakona »padla« v Državnem svetu, koalicijo pa čaka huda suša potrebnih glasov

Dva zakona, ki ju je nedavno sprejel Državni zbor, bi lahko že kmalu »padla«. V tem primeru se bo pokazalo, da vladanje z nekaj nad 40 glasovi podpore ni tako lahko in samo po sebi umevno, kot se je zdelo do sedaj.

Padla sta namreč tako novela o organizaciji in financiranja vzgoje in izobraževanja kot tudi zakon o nepremičninskem posredovanju, ki se ga je veselila predvsem Levica. Kar pomeni, da se Levica zaradi sodelovanja v vladi ne more pohvaliti niti z enim samim uzakonjenim projektom.

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem.

Predlagatelji ocenjujejo, da je novela, ki jo je DZ sprejel v sredo, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost.

Uvedba razlikovanja po njihovih navedbah v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Na glasovanju državne sveta je 17 svetnikov podprlo veto, 13 pa jih je bilo proti. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov.

Novelo zakona, ki naj bi uresničila ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, je DZ na seji minuli teden sprejel z 42 glasovi za in 36 proti. Podprle so jo LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica, SMC je bila vzdržana. V SDS, NSi in SNS so bili proti.

Ponovno glasovanje bi lahko »raztrgalo« enotnost SMC, če zakon podprejo nekateri poslanci SMC, ali pa bi Pikalov ZOFVI lahko preprosto padel že v parlamentu - kar je verjetneje.

Ob tem ni potrebno pozabiti, da je novela zakona doživela tudi hude kritike v pravnih krogih. V sobotni prilogi Dela je svoje mnenje podal tudi nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic.

Čeprav se tudi Krivic sam, kot piše v članku, prišteva k levičarjem, idejo, da 85 % financiranja razširjenega programa zamenjajo z 0 %, vidi kot “ekstremno nesramnost”. Levičarske politike pa sprašuje, če jih za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazujejo te dni.

V članku z naslovom »Je javna šola morda višja vrednota kot pravna država?« med drugim piše, da so nazorskim levičarjem dobrobiti javnega šolstva gotovo pomembno vodilo, a uskladiti se morajo, hočeš nočeš, v okviru pravne države.

»V demokraciji sicer odloča večina, toda v današnji tako imenovani ustavni demokraciji to ne pomeni, da potem v državi takrat, ko imajo večino bolj levo usmerjeni politiki, njihove vrednote postanejo »univerzalne« oziroma zavezujoče za vse.«

»To, da je vladna koalicija – na predlog Erjavčevega Desusa – potem tistih 85 odstotkov v predlogu zakona maščevalno (?) nadomestila kar z nič odstotki, pa zame ni več le nedopustna nesramnost tako nasproti prizadetim kot nasproti ustavnemu sodišču, ampak ni več daleč od nezrelega pobalinstva. Celo kljub izrecnemu opozorilu parlamentarne pravne službe!

V nadaljevanju sicer Krivic piše, da ni preverjal ali je morda res, da »polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje«. Ampak če je tako, potem se uresničevanje te ustavne presoje s financiranjem tega razširjenega programa po prepričanju Krivica sploh nima kaj ukvarjati in mora razmerje ostati 100 % za obvezni in 85 % za razširjeni del. “Vsako zmanjševanje tega dosedanjega odstotka (da o ekstremni nesramnosti zmanjševanja na nič sploh ne govorim) pa je tako prozoren trik, da mu težko kdo nasede.”

Kajti, kot nadalje piše Matevž Krivic, je nasprotni argument zelo preprost in vsakomur razumljiv: “ustavna presoja je bila vendar sprožena in tudi dobljena zato, da bi se položaj zasebnih šol pri izvajanju javnega programa izboljšal – vi pa trdite, da boste to ustavno presojo »uresničili« tako, da ga boste občutno poslabšali!? Nas imate za norca?”

Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo svojim strankam. Tudi tukaj bo potrebno najti 46 glasov.

Celo če se to zgodi, pa ZOFVI zagotovo čaka še ena ustavna presoja.