Parlamentarni odbor začel razpravo o financiranju zasebnega šolstva

Odbor DZ za izobraževanje je začel obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi uresničili ustavno odločbo o stoodstotnem financiranju javnih programov zasebnih osnovnih šol. Hkrati sicer poteka postopek za spremembo ustave na tem področju, čemur pa nekateri pravniki nasprotujejo.

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je predlog omenjene novele oktobra prekinil, dokler ne bo znana odločitev DZ o spremembi 57. člena ustave, ki se nanaša na določitev načina financiranja zasebnih osnovnih šol. Prejšnji teden je 60 poslancev sprejelo sklep za začetek postopka spremembe omenjenega člena ustave, in sicer bi v ustavo zapisali, da se zasebne osnovne šole lahko sofinancirajo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon.

Trenutno veljavni zakon določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v višini 85 odstotkov, medtem ko je ustavno sodišče določilo, da morajo biti omenjeni programi financirani v višini 100-odstotkov. Po predlogu novele pa bi država obvezni javni program financirala stoodstotno, razširjenega pa v višini 85 odstotkov.

Tako v političnih kot pravnih krogih se razprave vrtijo predvsem o primernosti spreminjanja ustave in zakona. Tako so denimo nekateri pravniki tudi pred današnjo sejo odbora v sporočilu za javnost opozorili na "neustavnost manevra, s katerim bi DZ najprej sprejel zakon in nato spremenil ustavo tako, da bi z ustave umaknil zaščito doslej ustavne pravice". Pod sporočilom so podpisani Matej Avbelj, Andraž Teršek, Jurij Toplak, Verica Trstenjak, Veronika Fikfak, Bojan Bugarič in Jernej Letnar Černič.

Kot so prepričani, vse do danes nobeden izmed pobudnikov spremembe ustave ni navedel "nobenega razumnega in s tem ustavno dopustnega razloga v prepričljivem javnem interesu, s katerim bi lahko utemeljili - neposredno ali posredno - nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča in posledično spremembo ustave". "Prav zato je na dlani, da gre v tem primeru spreminjanja besedila ustave za očitno zlorabo forme ustavnega amandmaja - za doseg ustavno nedopustnih ciljev," menijo.

Izjava predsednika vlade Mira Cerarja, da naj bi lahko državni zbor z dvotretjinsko večino glasov poslancev "kadarkoli spremenil ustavo iz kateregakoli razloga, pa četudi v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča", po mnenju navedenih pravnikov pomeni "izrecno in neposredno zanikanje ustavnopravnih teorij in temeljnega ustavnopravnega učenja v našem civilizacijskem prostoru".

S tem, če bi DZ najprej sprejel zakon, s katerim bi izpolnil odločbo ustavnega sodišča, nato pa bi spremenil še ustavo, bi bilo po njihovem prepričanju "golo formalistično nasilje nad ustavo kot dokumentom in kršenje temeljnih postulatov koncepta ustavne demokracije še večje". Tak manever so zato ostro obsodili, saj da gre za "kar dvojno zlorabo prava kot tehnike: zakonskega in ustavnega prava, in sicer za doseg ustavno nedopustnega strankarskega cilja".

"Odločbe ustavnega sodišča, ki je neki ranljivi in manjšinski družbeni skupini priznala določeno ustavno pravico kot temeljno pravico, v ustavni demokraciji preprosto ni mogoče izpolniti tako, da se sicer z zakonom pravico formalno prizna, s spremembo ustave pa se jo hkrati in nemudoma odvzame," so še navedli.