Državni zbor po vetu državnega sveta še drugič potrdil zakon o vajeništvu

Državni zbor je s 56 glasovi za in 19 proti vnovič potrdil zakon o vajeništvu, na katerega je državni svet 26. aprila izglasoval veto. Proti zakonu so glasovali v SDS, NSi in ZL, za pa v koaliciji in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Predstavnik državnega sveta Alojz Kovšca je v današnjem uvodu ponovil mnenje državnih svetnikov, da je zakon nepregleden in da med drugim meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoškim. "Namesto da bi pregledno urejala vsebine izobraževalnega procesa, je dana rešitev usmerjena v novo obliko delovnega razmerja za odrasle," je dejal in dodal, da vajeništvo ni nujno primerno za vse generacije. Zakon namreč omogoča vajeništvo tudi za brezposelne.

Po prepričanju državnega sveta v takšen zakon tudi ni smiselno vpletati delovno-pravne zakonodaje, predlog "pa počne prav to". Tudi stroški za vajenca bi morali biti razporejeni pravičneje.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Benčič je odgovorila, da je zavarovanje dijaka z delovno-pravno zakonodajo nujno, saj je Slovenija k temu zavezana z mednarodnimi konvencijami. Izrazila je prepričanje, da bo zakon zagotovil "dobro, kakovostno in predvsem izvedljivo" delovanje trikotnika dijaki-šole-delodajalci.

DZ je predlog zakona prvič sprejel 25. aprila, takrat z 52 glasovi za in 16 proti. Predlog je tudi takrat dobil podporo koalicije, proti pa so se izrekli v opoziciji. Izrazito odklonilni so bili v SDS in ZL, kar so ponovili tudi danes.

"Zakon ni izvedljiv, ne spoštuje vseh pravnih norm, vso breme pa prenaša na delodajalca," je v imenu SDS dejal Tomaž Lisec, ki zato ocenjuje, da je zakon le piarovska poteza vlade Mira Cerarja. "Zakon v praksi ne zagotavlja novih delovnih mest, ampak uvaja le novo obliko prekarnosti," je kot razlog, zakaj ga ne bodo podprli, v imenu ZL navedel Miha Kordiš.

V NSi so napovedali, da zakona na bodo podprli, saj po besedah Jožefa Horvata ne upošteva vseh interesov dijakov na eni in delodajalcev na drugi strani, poleg tega "daje sindikatom preveliko vlogo in moč".

"Zakon je najboljši možni kompromis med vsemi deležniki, vpletenimi v njegovo pripravo," je na drugi strani dejal Saša Tabaković iz SMC. Dodal je, da zakon uvaja srednjo pot med delodajalci na eni in sindikati na drugi strani.

Janko Veber je kot razlog, zakaj bodo v SD zakon podprli, navedel, da zakon vsebuje visoko raven varovanja delavskih pravic in pošteno plačilo. To pa bo "najboljši promotor mladim, da se vključijo v poklicno izobraževanje in sistem vajeništva", je dejal.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je dejala, da je bil veto na zakon sprejet predvsem na zahtevo delodajalcev. Izrazila je razočaranje, da gospodarstvo ne more iti po poti skupnega dobrega in da kljub gospodarskemu razcvetu "nasprotuje vlaganju v dodatno vrednost svojih bodočih zaposlenih". Mirjam Bon Klanjšček (NP) je povedala, da bodo zakon podprli, ker menijo, da ustrezno ureja vsa odprta vprašanja.

Vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je sicer že ob sprejetju veta napovedal, da bodo v primeru ponovne potrditve zakona v DZ začeli znova zbirati podpise za razpis referenduma.