Dober tek: Pesticidi in kontaminirani sokovi za zajtrk

V številnih izdelkih, ki se vsak dan znajdejo na mizah, se pogosto najdejo tudi nevarni in rakotvorni pesticidi. Ne manjka jih niti v sokovih. V Sloveniji pa pogosto pozabljamo, da sporne spojine, ki lahko zaidejo tudi v krožnike tudi v mestnih središćih uporabljajo skoraj vse občine v državi.

Zdrava hrana je seveda pol zdravja. Toda pasti so včasih skrite tam, kjer tega ne bi pričakovali. Čeprav to ne piše nikjer, so na nekaterih najbolj popularnih izdelkih za zajtrk včasih tudi – pesticidi. To ugotavljajo predvsem v ZDA.

Nedavno so tako na primer v oranžnem soku, ki bi moral biti pravi vir vitamina C našli nevarne količine glifosata.

V organizaciji Matere Amerike (Moms Across America) so namreč preizkusili deset vrst oranžnih sokov, ki so imeli od 17,6 do 2,99 delčkov glifosata na milijardo. Nekateri sokovi so imeli trikrat večje ravni glifosata kot leto dni prej.

Že pred tem je okoljska delovna skupina objavila poročilo priznanega laboratorija in testa 45 proizvodov narejenih iz ovsa in v skoraj vseh od njih našla glifosat. Herbicid, ki ga povezujejo z rakom. 

Glifosat je eden od najbolj široko uporabljenih herbicidov v ZDA, opozarja toksikolog Alexis Temkin. Testirani proizvodi – ki vključujejo znane znamke, kot so na primer Cheerios, Lucky Charms in Quaker — sicer ne presegajo zakonsko dovoljene meje za vsebnost glifosata, ki jo je postavila Agencija za zaščito okolja (Environmental Protection Agency – EPA).

EPA ima namreč svoje lastne predpise in trdi, da jih je varno konzumirati, vendar kalifornijski urad z oceno nevarnosti v okolju predlaga ravni glifosata, ki so 60-krat nižje kot tisti, ki jih je postavila EPA. Meritve okoljevarstvene organizacije EWG so izmerile celo nižje vrednosti, saj v skupini ocenjujejo, da so otroci bolj dovzetni za karcinogene kot odrasli.

V EWG -ju so varnostno raven glifosata določili na 160 delčkov na milijardo. Kot kažejo podatki, pa imajo številni proizvodi  precej višje vrednosti.

To vključuje organski oves proizvajalca Nature, palčke za zajtrk Kellogga in podobno. Tudi proizvodi znanih podjetij, kot so na primer Cheerios in Quaker so presegli vrednosti EWG-ja, vendar so kljub temu zadovoljili pravila EPA.

Glifosat je tudi »najverjetnejši kancirogen«, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija odkrila tudi v herbicidu Roundup, uničevalcu plevela, ki ga proizvjaja Monsanto. Sodišče v Kaliforniji je nedavno odločilo, da mora Monsanto moškemu, ki umira za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev.

Tožilec, 46-letni Dewayne Johnson je zatrjeval, da je dobil raka zaradi stalne izpostavljenosti velikim količinam herbicida Roundup, ki so ga uporabljali v šoli. Dokazi na sodišču so razkrili, da je Monsanto že od osemdesetih let prejšnjega stoletja vedel, da je glifosat potencionalno nevaren, kljub emu pa so še dolgo časa zatem trdili da ,verjetno ne bo karcinogen na ljudeh.

Organizacija Natural Resources Defense Council je ob tem EPA pozvala, da ponvno oceni tveganje, ki ga prinaša glifosat. »Od ocene ekoloških tveganj leta 1993 se je uporaba glifosata izredno povečala, kar je privedlo do tega, da je postal najbolj široko uporaben pesticid v ZDA. V tem času je veliko število dokazov potrdilo, da ima škodljiv vpliv na zdravje ljudi.

Tudi v okoljevarstveni organizaciji EWG so prepričani, da ameriška okoljska agencija dopušča veliko preveč glifosata v prehrani Američanov. Študija iz leta 2017 je pokazala, da imajo noseče matere, ki so bolj izpostavljene glifosatu, krajša obdobja nosečnosti in rojevajo manj težke otroke. Raziskave pa so tudi pokazale, da imajo otroci, ki so rojeni hitreje, večjo možnost, da postanejo žrtve različnih bolezni in zapletov.

Tudi Slovenija se nevarnosti glifosata še premalo zaveda. Uporaba pesticidov na javnih površinah v mestih bi morala biti izjema, v Sloveniji pa je prej pravilo. Dve tretjini mestnih občin – s svetlimi izjemami Ljubljane, Celja, Kopra in Velenja – sledi logiki največjega udobja in najmanjših stroškov in za zatiranje plevela uporablja domnevno rakotvorni glifosat.

Mestna občina Ljubljana za odstranjevanje plevela na javnih površinah že več let uporablja sporni herbicid glifosat. Z njim so škropili tudi predlani, ko se je mesto ponašalo z nazivom zelena prestolnica Evrope. V središču mesta, parku Tivoli, ob cestah, kolesarskih stezah, pločnikih in na cvetličnih gredicah so porabili 52,6 litra pripravkov z glifosatom. Ob vsesplošni kemični obremenitvi okolja bi bilo seveda nujno, da se mestna oblast odpove vsaj uporabi pesticidov tam, kjer niso nujni.

Le v dveh, celjski in koprski, že od lani vzdrževalci javnih zelenih in cestnih površin ne uporabljajo kemičnih sredstev. V Celju odstranjujejo plevel ročno in s cestnim pometačem, v Kopru prav tako ročno in z nitno kosilnico.

Pri tem dodajajo, da spremljajo »trende na tem področju« in bodo »v prihodnosti preizkusili tudi nove tehnologije in metode zatiranja plevela, ki so že na trgu«. V drugih mestnih občinah plevel še vedno odstranjujejo s pomočjo pripravkov, ki vsebujejo glifosat. Eropska komisija je glifosatu res podaljšala dovoljenje za uporabo še za pet let, toda ne bi se smeli slepiti o nevarnosti tega preparata.