Davčna reforma: največ za tiste, ki že imajo dovolj

Nedavno smo pričakali javno napoved prihajajočih davčnih sprememb. Vse skupaj ni presenetljivo. Napoved davčne reforme je pri nas postala politični običaj vsake nove vlade. Povsod namreč vlada prepričanje, da je davčni sistem slab in potreben sprememb. 

Davčna reforma je torej ena od večnih političnih tem, tudi Šarčeva vlada obljublja spremembe davčne politike. Popravki davčne obremenitve dela izhajajo iz splošno sprejete predpostavke, da je delo pri nas bistveno preveč obdavčeno glede na kapital.

»Delo se mora izplačati.« S temi besedami je minister za finance Andrej Bertoncelj povzel bistvo davčne reforme in kot glavni cilj navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen. Minister za finance paketu sprememb pravi kar davčna reforma. 

Bertoncelj je povedal, da se zavedajo, da se mednarodno okolje ohlaja, in računajo na to, da bi gospodarsko rast ob morebitnem upadu izvoza podprla višja domača potrošnja, h kateri naj bi ljudi spodbudili višji neto dohodki.

To želijo doseči s spremembami pri dohodnini, pri kateri so predvideni zvišanje mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave.

Ohranili bi cedularno obdavčitev nekaterih dohodkov (dobičkov iz kapitala, obresti in dividend ter dohodkov iz oddajanja premoženja v najem), bi pa stopnjo s sedanjih 25 odstotkov zvišali na 30 odstotkov.

Po izračunih ministrstva naj bi se delavcu z minimalno plačo neto dohodek na leto zvišal za 34 evrov, tistemu s povprečno plačo za 144 evrov (do 2.500 evrov bruto mesečno), delavcu s plačo v višini dveh povprečnih plač pa za 670 evrov.

Davčna reforma predvideva tudi davčno razbremenitev regresa in nagrade za poslovno uspešnost (13. plača, božičnica). Regres bi po novem do višine povprečne bruto plače oprostili tako plačila dohodnine kot socialnih prispevkov. Pri nagradi za poslovno uspešnost naj bi mejo, do katere ni treba plačati dohodnine, postopoma zvišali s sedanjih 100 odstotkov povprečne bruto plače na 150 odstotkov v prihodnjem letu, na 175 odstotkov v letu 2021 in na 200 odstotkov v letu 2020.

Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je sedaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so še izračunali na ministrstvu.

Ministrstvo ocenjuje, da bi z razbremenitvami pri prejemkih zaposlenih država v blagajno prejela okoli 270 milijonov evrov manj.

Razliko naj bi nadomestila deloma z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb in višjo obdavčitvijo dohodkov od kapitala, deloma pa z zmanjšanjem obsega davčnih utaj, sive ekonomije in socialnih goljufij ter z davčnimi prihodki od večje potrošnje.

Davek od dohodka podjetij in drugih pravnih oseb naj bi v naslednjih treh letih postopoma, vsako leto za eno davčno stopnjo, zvišali z 19 na 22 odstotkov, pri tem bi ohranili olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, vendar pa efektivna obdavčitev tudi po uveljavitvi olajšav ne bi smela biti nižja od 5 odstotkov.

Pri obdavčitvi dobička iz kapitala, obresti, dividend in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem naj bi ohranili cedularno (dokončno) obdavčitev, vendar bi davčno stopnjo zvišali s 25 na 30 odstotkov in hkrati tudi spremenili obdavčitev dobička glede na imetništvo kapitala.

»Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem. Največja je pravzaprav sprememba pri obdavčitvi regresa ter nagrad za uspešnost. Ta učinek nikakor ni zanemarljiv in verjetno bo spodbudil podjetja, da ta izplačila še povečajo, ker bodo v celoti neobdavčena. To pa je pravzaprav tisto, za kar so se vsi zavzemali. Znesek pa je najbrž tudi tisto, kar si največ lahko privoščimo - čeprav bo večji, kot pravijo na ministrstvu.« je za Portalplus zapisal Bine Kordež.

Zanimivo je mag. Ivan Simič pred kratkim predstavil svojo dohodninsko lestvico, katero je leta 2011 predlagal kot član Fiskalnega sveta Republike Slovenije in je bila tudi objavljena v poročilu Fiskalnega sveta Republike Slovenije za leto 2011:

To pa je dohodninska lestvica, katero februarja 2019, predlaga ministrstvo za finance:

Ministrstvo za finance je prav tako predlagalo zvišanje splošne dohodninske olajšave iz 3.302,70 evrov na 3.500 evrov, Simičev predlog leta 2011 pa je bil zvišanje na 6.000 evrov.
 
»Spoštovani bralci, prepuščam vam, da ocenite, katera dohodninska lestvica in kateri predlog letne splošne dohodninske olajšave je boljši za davčne zavezance z nižjimi dohodki,« je zapisal Simič.
 
Slovenski davčni sistem je po strukturi in obsegu obdavčitve primerljiv s tistimi v drugih članicah EU. Povprečna obdavčitev in odstotek davkov glede na BDP (37 odstotkov) nas uvrščata v varno sredino v EU. Efektivna stopnja obdavčitve dobička podjetij, pa je med najnižjimi, zato Slovenija tu bolj deluje kot nekakšna davčna oaza in ne kot območje, od koder želi zbežati tretjina podjetnikov. 

Analiza OECD je lani še Cerarjevi vladi predlagala nižje socialne prispevke in višjo dohodnino, zmanjšanje socialnih olajšav in višje obdavčenje kapitala.

Davčna raziskava ugledne svetovalne družbe Deloitte s pomenljivim naslovom Domači davki na prepihu je del aktualne zgodbe. Deloittovo sporočilo sicer razkriva zgolj interese predstavnikov gospodarstva.

Kar 84 odstotkov anketirancev namreč meni, da so napovedani davčni ukrepi škodljivi, in nasprotuje spremembam, hkrati pa zahteva korenito reformo davčnega sistema.

Toda dobrih predlogov ni veliko. Devet desetin jih je za znižanje dohodnin, večina bi za financiranje zdravstva zvišala trošarine na tobak, alkohol in sladke pijače.

Četrtina jih predlaga nižjo obremenitev plač in socialnih prispevkov s socialno in razvojno kapico. Dramatični vrhunec ankete je ugotovitev, da slaba tretjina podjetnikov razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino, če bodo začeli veljati napovedani ukrepi. 

»Sklep je jasen. Kapital potrebuje pravično, torej nižjo obdavčitev«, so zapisali v Mladini. 

Jezno pa je za Reporter svoje mnenje izrazil Rado Pezdir: Šarec in njegova vlada nikomur ne bosta nič dala.

»Prvič, kako silna je bolezen rinjenja mainstream medijev v Šarčevo guzico, pokažejo naslovi in novinarski medklici v smislu, da nam bo Šarčeva vlada prinesla denar v žep s svojimi davčnimi spremembami. Ljudstvo bi rad opozoril, da je naracija napačna. Šarec in njegova vlada nikomur ne bosta nič dala. Šarec in kompanija namreč niso zaslužili neki ekstra denar, ki ga bodo sedaj blagohotno zlivali po ekonomiji, ampak gre za naše plače, ki smo jih mi zaslužili. Tisto, kar bo ta vlada naredila, je zgolj nižja raven davčne konfiskacije plač, ki jih zaslužimo mi sami, vsak zase. Povedano drugače, z davki nam bodo vzeli manj.

Drugič, 50-odstotna davčna stopnja ali polovična konfiskacija dohodka ostaja. To v državi, prežeti z venezuelskimi revolucionarnimi navdihi, ni posebna novica, bolj zabaven je paket, s katerim se te davčne reforme prodaja v javnosti. Bojda naj bi z zmanjšanjem plenjenja plač »nagradili« srednji razred, ki naj bi bil najbolj produktiven. To seveda pomeni, da se vaša produktivnost konča nekje pri 80.000 evrih letno. Od tam dalje ste verjetno parazitski kriminalec, ki krade sodržavljanom.

Kasta napredovanja po dohodkovnih razredih se torej v tej državi konča pri diaboličnih 6666 evrih mesečno. To naj bi bila bogatija? J***š družbo, v kateri po mnenju vlade nisi več produktiven, če zaslužiš povprečno švicarsko plačo. J***š državo, v kateri je to zgornja meja ambicij, ki jo postavlja politična morala, zakodirana v davčnem sistemu.

Minister Bertoncelj pa zagotavlja, da je njegov predlog davčne reforme dober, ker je dober za ljudi. Za zaposlene. 

»Ko sem nastopil mandat, sem napovedal, da želim povečati blaginjo vsem. V rebalansu smo že poskrbeli za upokojence, kolikor smo lahko v okviru javnofinančne vzdržnosti - in tudi za vse, ki potrebujejo socialno pomoč. Zdaj je skrajni čas, da poskrbimo še za okoli 850 tisoč zaposlenih in izdatno davčno razbremenimo strošek dela, da bodo zaposleni prejemali višje neto plače.« 

Za spletni portal Večer pa v intervjuju dodaja še: 

»Zelo si želimo, da bi delodajalci, seveda v okviru njihovih zmožnosti, izplačali zaposlenim čim višji regres. Ta bo z novo ureditvijo oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost in za pokojninsko blagajno, hkrati pa bo oproščen dohodnine vse do zneska povprečne slovenske bruto plače, ki je trenutno 1692 evrov.«

Verjetnost, da bodo prihodnje leto zaposlenim delodajalci množično izplačevali 1692 evrov regresa in še poldrugo povprečno plačo nagrade, je na žalost izjemno majhna.

Pri Dnevniku davčno reformo povzemajo z: »Izrek, da je tisti, ki ubije enega človeka, morilec, tisti, ki jih ubije pol milijona, pa borec za mir in demokracijo, bi lahko veljal tudi pri davkih: posameznik, ki prevara državo, je davčni goljuf, minister, ki opehari pol milijona ljudi, pa davčni reformator.«