REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bodo italijanski Slovenci kmalu brez predstavnika v parlamentu?

Bodo italijanski Slovenci kmalu brez predstavnika v parlamentu?

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom so člani italijanskega senata z veliko večino (185 za, 54 proti in štirimi vzdržanimi) sprejeli predlog novele italijanske ustave, ki predvideva zmanjšanje števila parlamentarcev.

Spodnji dom naj bi se tako skrčil iz sedanjih 630 na 400 poslancev, medtem ko bi po novem bilo le 200 senatorjev (in ne več 315, kot sedaj). 

Predlogi sprememb pa ne upoštevajo zaščitnega zakona o slovenski manjšini v Italiji, ki narekuje, da morajo italijanski Slovenci imeti olajšano pot do izvolitve svojih predstavnikov v parlament. 

Predlogi sprememb pa ne upoštevajo zaščitnega zakona o slovenski manjšini v Italiji, ki narekuje, da morajo italijanski Slovenci imeti olajšano pot do izvolitve svojih predstavnikov v parlament. 

Predhodno so senatorji zavrnili vsa dopolnila, ki so šla v meri zagotovitve zaščitnega zakona iz leta 2001; tako tri, ki jih je vložila slovenska senatorka Tatjana Rojc (Demokratska stranka), kot dve dopolnili, ki jih je vložila Južnotirolska ljudska stranka v imenu stranke Slovenska skupnost (SSk).

Tako Rojčeva kot Gianclaudio Bressa, predstavnik manjšin v senatu, sta zavrnitev dopolnil označila za napad na narodne manjšine v Italiji, še posebej slovensko. Rojčeva je ob tem še izpostavila, da v Italiji narašča odkrito sovraštvo proti slovenski manjšini. 

Koalicijska pogodba med desno Legio in populističnim Gibanjem pet zvezd je namreč predvidela zmanjšanje števila najvišjih izvoljenih predstavnikov italijanskega prebivalstva, za kar pa so potrebne ustavne spremembe. 

Slovenska manjšina je ob tem videla priložnost, da se bodo v novo italijansko ustavo vključila tudi dopolnila glede zaščite narodnih manjšin, a se je zadeva sedaj spreobrnila v nasprotno smer. Po novem bi iz Furlanije Julijske krajine izvolili le osem poslancev (sedaj 13) in pet senatorjev (sedaj 8). Rojčeva je v prvem amandmaju predlagala izvolitev šestih senatorjev iz te pokrajine, pri čemer bi bil eden sedež zagotovljen za predstavnika slovenske manjšine. 

Rojčeva je v prvem amandmaju predlagala izvolitev šestih senatorjev iz te pokrajine, pri čemer bi bil eden sedež zagotovljen za predstavnika slovenske manjšine. 

Drugi predlog je bil usmerjen, da bi bil eden izmed predlaganih petih senatorjev predstavnik slovenske manjšine. Tretji mandat je temeljil na prvem, torej šest senatorjev, od katerih bi bil eden Slovenec, pri čemer bi bil slednji izvoljen na slovenskem etničnem ozemlju v skladu z volilnim zakonom, ki bi določal olajšano izvolitev slovenskih predstavnikov. Južnotirolski prvi amandma je bil praktično identičen prvemu predlogu Rojčeve.

V skladu z zakonodajno proceduro bodo o predlogu ustavnih sprememb odločali še poslanci, nakar se bo branje predloga ponovilo v obeh domovih. 

Že do sedaj je slovenska država opozarjala, da italijanska zakonodaja ni v skladju. 26. člen zaščitnega zakona namreč določa, da »volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini«.

A obstoječa volilna zakonodaja, kljub sklicevanju na zaščitni zakon, dejansko ne prinaša zagotovila za izvolitev slovenskega predstavnika. 

Slovenski predstavnik je bil do sedaj izvoljen predvsem po zaslugi levo-usmerjene Demokratske stranke, ki tradicionalno uvršča predstavnike slovenske manjšine med svoje kandidate. 

Karin Kneissl Vir:Pixell
Karin Kneissl | vir: Pixell

Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je že lanskega decembra opozorila na spremembe, ki bodo prizadele tudi avstrijsko manjšino na Južnem Tirolskem, pri čemer je izpostavila, da če ne pride do ustreznih rešitev, bo ogrožena bilateralna pogodbo o ureditvi zaščite manjšine. 

Zunanji minister Miro Cerar se je konec novembra v Rimu srečal s italijanskim kolegom Enzom Moaverom Milanesijem, kjer sta se pogovarjala tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji. Cerar je takrat izpostavil, da italijanska manjšina v Sloveniji uživa visoko raven zaščite, medtem ko glede slovenske manjšine v Italiji ne pričakuje recipročnosti, ampak spoštovanje obstoječe zakonodaje. Kakšen bo sedaj odziv slovenske politike, bo pokazal čas.
 

Komentarji