Amaterska diplomacija: Cerar v ZDA špecal Kitajsko in Rusijo ter pokazal popolno nerazumevanje geopolitike

Zunanji minister Miro Cerar, ki se mudi na obisku v ZDA, je obiskal ameriški kongres in opravil še vrsto drugih srečanj. Ob tem pa je naredil celo vrsto spodrsljajev. 

Najprej se je v kongresu srečal z demokratsko senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar. Nato se je v State Departmentu sestal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom, pred tem pa predvidoma s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Johnom Boltonom. To je prvi tovrstni obisk zunanjega ministra v ZDA po osmih letih, ki je pomemben tudi zato, ker je bila slovenska diplomacija  v zadnjih letih pogosto tarča kritik zaradi domnevnega »zanemarjanja« odnosov z ZDA.

Cerar se v ZDA ni uspel srečati z prvo damo ZDA Melanio Trump, ker je bila na obisku pri ameriških vojakih na letalonosilki George W.Bush. Če ne gre za nerodnost veleposlanika v ZDA, gre zagotovo vsaj za slabo časovno uskladitev načrtov.

Cerar je včeraj slovenskim dopisnikom v ZDA zagotovil, da si bo na položaju ministra prizadeval za intenzivnejše odnose z ZDA, saj si želi močnejših ameriških investicij v Sloveniji. Pompeu pa naj bi med drugim sporočil, da je Slovenija del istega civilizacijskega kroga držav (EU, ZDA), ki delijo demokratične vrednote in vladavino prava - ne glede na to, da se na trenutke, tako kot v zadnjem obdobju, "včasih ne sporazumevamo najbolje". Med poročili ameriške in slovenske diplomacije o tem srečanju je prav tako nekaj neusklajenosti – Slovenija je med točkami pogovora na primer visoko postavila vprašanje arbitraže, ki v sporočilu ZDA sploh ni omenjena.

Prav tako je bilo nenavadno, da zunanji minister ZDA Mike Pompeo na svojem twitter profilu ni objavil obiska iz Slovenije, čeprav je na twitterju najavil obisk iz Švedske in Kanade, srečanje Mira Cerarja in Pompea pa je bilo tako najavljeno zgolj na uradnem twitter profilu State Departmenta in na twitter profilu Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona.

Istočasno pa je Miro Cerar dal tudi intervju za Washington Post. V Sloveniji je bil bolj ali manj spregledan, so pa njegova sporočila naletela na več pozornosti v – Rusiji. Cerarjeva opozorila je namreč na vidnem mestu objavil ruski Sputnik,  ki je izpostavil, da je šlo za prvi uradni obisk slovenskega zunanjega ministra v Washingtonu po letu 2010.

Cerar je opozoril, da bi v prihodnosti »številne balkanske in vzhodnoevropske države lahko pričele gravitirati proti Pekingu in Moskvi«, tako politično kot ekonomsko, zaradi česar bi ZDA po Cerarjevem mnenju morale povečati svojo regionalno prisotnost.

»Če bodo prevladali ruski ali kitajski interesi, potem bomo izgubili regijo,« je dajal Cerar za Washington Post, kot ga je povzel Sputnik.

»Poudaril je dejstvo, da je kljub temu, da ima njegova dežela samo dva milijona ljudi, Kitajska zainteresirana za pospeševanje politične in ekonomskega sodelovanja s Slovenijo,« je dejal Cerar.

»Ni dovolj imeti zgolj ekonomsko sodelovanje. Povem vam, Kitajci prihajajo v Evropo. Kot predsednik vlade sem se petkrat srečal s kitajskim predsednikom Li Keqiangom da bi razpravljal o dvostranskih odnosih in poslih. Zato menim, da bi bilo zelo dobro, če bi bili naši prijatelji in zaveniki v ZDA bolj prisotni v regiji,« je dejal Cerar.

Istočasno je Cerar jadikoval tudi nad umikom ZDA iz jedrskega sporazuma z Iranom (JCPOA), ameriškemu nasprotovanju globalnemu dogovoru o klimatskih spremembah iz Pariza, globalnemu dogovoru o migracijah in podobno. Poudaril je »pomembnost tega, da ZDA sodelujejejo z ostankom sveta na takšnih področjih, kot so preprečevanje ilegalih migracij, nezakonito tihotaplneje ljudi in kršitve človekovih pravic vseh vrst,« je ameriške sogovornike opozoril Miro Cerar.

Kaj je torej z vsem zgoraj zapisanim narobe? Veliko. Najprej seveda to, da je zunanji minister Slovenije to kar je povedal, povedal za ameriške časnike. Diplomat bi moral vedeti, kaj se pove za zaprtimi vrati in kaj javno. Miro Cerar pa tega očitno ne ve. V očeh Kitajske in Rusije, s predstavniki katerih se je srečal res velikokrat in razpravljal o boljšem sodelovanju, je Cerar izpadel najmanj kot dvoličnež, ki govori eno, dela pa drugo. Ki prosi za tuje (tudi kitajske in ruske) investicije, potem pa v ZDA razlaga, da so nevarne za "regijo."

Drugič. V tem kar je Cerar povedal, je tudi veliko neresnic – namreč, Cerar se je s kitajskim predsednikom vlade res večkrat pogovarjal o sodelovanju in "poslih", vendar do tega nikoli ni pršlo. Tudi zato, ker Slovenija kitajskim investitorjem ves čas meče polena pod noge.

Tako je na cedilu pustila kitajske investitorje v mariborsko letališče, prekršila dane obljube, ob tem pa jim je v istem trenutku, ko se je Cerar v pogovarjal s kitajskim predsednikom vlade, ta ista vlada ukazala, da naj z letališča v Mariboru snamejo kitajske pismenke! In se pri tem lažno sklicevala celo na slovensko ustavo in mednarodno letalsko asociacijo, kot smo že poročali. Ko smo jih ujeli na laži - je ministrstvo samo molčalo.

Je bila slovenska vlada za to morda kako (finančno?) nagrajena s strani ZDA? Očitno ne, kar dokazuje tudi Cerarjev, v ZDA komaj opažen obisk.

In tretjič je vse skupaj popolnoma narobe zato, ker slovenski zunanji minister s svojimi trditvami očitno kaže, da ne razume sodobne geopolitike.

Že kakšni dve desetletji je namreč očitno, da se fokus ameriške politike premika v jugovzhodno Azijo. Evropa za ZDA je in bo vedno manj pomembna. Evropa bo v teh rivalstvih, kot je to zapisal eden od dobrih poznavalcev geopolitike, najverjetneje »nevtralna« ali bo vse opazovala »z obrobja.« To je dejstvo.

Tudi točk, kjer imajo Kitajska, Rusija in EU vse več skupnih interesov in kjer je njihovo nasprotovanje do zunanje politike ZDA zelo podobno in usklajeno je vedno več. Zavezništva v tem multipolarnem svetu niso več tako nesporna, kot nekoč. To ni naključje, to je proces. Administracija Donalda Trumpa je to samo pospešila in ko bo Trump nekega dne odšel, se bo ta politika najverjetneje zgolj nadaljevala.

Trump v tem pogledu ni »motnja«, pač pa glasnik napovedi novih pravil. Cerarjev nastop pa državo postavlja v položaj zadnjega branilca nekakšne »liberalne« ali »Clintonovske« politike na Balkanu, ki je bila Sloveniji seveda zelo všeč, ki pa je že dolgo ni in je nikoli več ne bo nazaj. Zunanji minister Slovenije je v ZDA torej deloval neprosvetljeno, kakor da bi padel iz naftalina.

Razlagati ameriškemu vodstvu, ki ima očitno največje prioritete vv JV Aziji, da naj v popolnosti spremenijo svojo novo usmeritev zaradi interesov »regije« ali Slovenije in se znova vrnejo v Evropo pa je seveda smešno in deplasirano. Zahtevati je potrebno nekaj, kar je vsaj realno.

Da naj, na primer, če so res naši zavezniki, nehajo neuravnoteženo podpirati Hrvaško pri njenem arbitražnem sporu s Slovenijo. Ni lepo in res ni pravično, če veliki brat podpira samo enega od svojih "zaveznikov."

Še več, Slovenijo takšno opravljanje dveh drugih članic Varnostnega sveta OZN na obisku v ZDA, ki je njun globalni »rival« ali vsaj »tekmec«, ne postavlja v nek boljši položaj zaveznika z ZDA, pač pa spodkopuje položaj Slovenije s prihodnjimi - novimi zaveznicami ali vsaj "partnericami", to pa sta prav Rusija in Kitajska. To zveni bogokletno samo tistim, ki o sodobni geopolitiki ne vedo ničesar. Verjetno tudi zunanjemu ministru Cerarju.

Sputnik je vse to seveda izpostavil. Zakaj? Predvsem zato, ker Cerarjev izražen »strah« njihovi publiki dokazuje, da imata Rusija in Kitajska vse večjo vlogo na Balkanu. In to je dobro sporočilo za javnost, ki ga ta agencija »pokriva.«

S tem je Cerar torej naredil nekaj dobrega, pa ne za javnost ZDA, ki jo je »strašil« z Rusi in Kitajci, pač pa za kitajsko in rusko diplomacijo, česar seveda menda ni želel. Cerar je tako, hočeš nočeš, postal dobro propagandno orodje ruske diplomacije. V terminologiji sodobne propagande, ki se navezuje na leninizem, se take osebe imenujejo  »useful idiots.« Ameriške zunanje politike ni spremenil, ruski in kitajski pa je propagandno koristil.

Hkrati pa je Sputnik seveda Cerarjeve besede izpostavil tudi zato, da bi svoji javnosti pokazal, s kakšnimi licemernimi dvoličneži ima opraviti njihova diplomacija v Evropi.

Zato, ker se najprej slovenski zunanji minister dogovarja o projektih s Kitajci in Rusi, ki jih za njihovim hrbtom njegovi ministri minirajo, potem pa v ZDA še klečeplazi in javno prosi oblastnike, da naj vse te investicije Kitajske in Rusije kot »veliki zaveznik« Slovenije in "regije" - čim prej ustavijo s svojo povečano prisotnostjo v na Balkanu. Če je slovenski zunanji minister že čutil potrebo, da se o tem izpove nekje v ZDA, bi bilo vsaj manj škodljivo, če bi to naredil za zaprtimi vrati, ne pa za Washington Post.

In ko se bo naslednjič Cerar poskušal karkoli dogovarjati s Kitajci ali Rusi, mu bodo seveda lahko pomolili njegove lastne dvolične besede in že v začetku zahtevali določene koncesije. Projekte pa peljali mimo zaplankane Slovenije.

Turški tok pa namesto Južnega počasi skorajda že teče mimo Slovenije, proti Madžarski.

Neresno in žalostno. Tako pač je, če diplomacijo vodijo amaterji.