Ali je plača predsednice Slovenije res premajhna? Primerjava med članicami EU razkriva osupljiva spoznanja

Zahteva predsednice Slovenije, da se njena in plače zaposlenih v njenem uradu povečajo, je naletela na buren odziv javnosti.

Tudi zato, ker je predsednica pred volitvami sama v javnosti ponavljala, da je plača ne zanima, obenem pa je nedavno vsem državljanom pridigala, da bodo morali v prihodnje biti zadovoljni »z manj«.

Le kako lahko potem zase zahteva – več, so se spraševali mnogi?

In seveda imajo prav.

Zahtevati več zase in hkrati državljane pozivati, da naj bodo zadovoljni z manj razkriva dvojne kriterije in egoizem predsednice.

In to je zelo slabo. Zanjo in za državo.

Eni so primorani se zaposliti za minimalca, da preživijo. Njej se za preživetje ni bili treba potegovati za predsednico, sicer pa je dobro vedela kolikšna ja plača, če ne drugače pa takrat, ko je Pahor pojamral, da s 3000 težko pride čez mesec.

— Tadej (@Tadej22981588) December 14, 2023

Toda tudi prejšnji predsednik Borut Pahor je stokal, da z okoli 3000 evri plače ne more preživeti.

Kdo ima torej prav, kakšna je v resnici plača predsednice, sploh, če jo primerjamo z drugimi predsedniki držav oziroma uradnimi »suvereni« v članicah Evropske unije?

Z dostopnimi podatki na spletu smo poskusili primerjati plače predsednikov držav s povprečnimi dohodki v njihovih državah in z minimalnimi plačami, da bi ugotovili, kje imajo predsedniki držav najvišje in kje najnižje razmerje.

Toda tudi to ni povsem objektiven kriterij.

Upoštevati bi na primer morali tudi GINI koeficient, splošno razmerje porazdelitve dohodkov med bogatimi in revnimi.

In Slovenija ima s koeficientom 0,24 enega od nižjih koeficientov, ki je nižji celo od skandinavskih držav.

To pomeni, da se velika razlika med minimalnimi plačami ali povprečnimi plačami in najvišjimi dohodki v državi, kot je Slovenija še veliko težje tolerira.

Povedano preprosto je izvoljena funkcija v Sloveniji častna, ni pa ravno zelo dobro plačana.

In to je predsednica vedela, ko je kandidirala. Zakaj torej sedaj nerga?

A je že kje akcija za predsednico, da se lahko pokliče na 1919 PRECEDNICA 5?

— Janez Kranjcan  (@JKranjcan) December 13, 2023

A predsednici države plača očitno sedaj, ko je izvoljena, ni všeč.

Škoda, da tega ni povedala pred volitvami.

Marsikdo, ki ji je dal glas, bi ji verjetno tedaj z veseljem pomagal, da ne bi bila izvoljena in bi lahko še naprej uživala v svojih veliko večjih odvetniških dohodkih.

Ko smo že ravno pri Ruski dači in Pirc Musarjevi:
a se vam zdi normalni in je pravno vzdržno, da je predsednica še vedno predstavljena kot del ekipe v Odvetniški družbi Pirc Musar, čeprav je pod njeno sliko res drobna opomba? pic.twitter.com/yTwmOuqFrL

— Maja (@Maja957795) December 16, 2023

In mnogi ocenjujejo, da se sedaj predsednica države pritožuje zato, ker rada živi na »visoki nogi« ter zastopa interese tajkunske elite v Sloveniji, ne pa večine državljanov.

In verjetno niso daleč od resnice…

Da ne bo še države tožila…

— Matija Kalan (@MatiK42442002) December 14, 2023

Poglejmo torej podatke.

Rezultati kažejo, da so plače predsednikov v 27 državah EU zelo različne, od 28.074 EUR na leto v Albaniji do 378.666 EUR na leto v Avstriji.

Vendar so ti podatki iz leta 2019 in morda ne odražajo trenutnega stanja.

Poleg tega nimajo vse države EU predsednika kot voditelja države, nekatere imajo monarha (na primer Belgija, Danska, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo) ali kolektivno predsedstvo (na primer Švica, ki sicer ni članica EU).

Tudi minimalne plače v državah EU se precej razlikujejo, in sicer od 211 EUR v Albaniji ali 399 EUR na mesec v Bolgariji do 2.508 EUR na mesec v Luksemburgu julija 2023.

Vendar pa vse države EU tudi nimajo nacionalne minimalne plače, nekatere pa imajo kolektivne pogodbe, ki določajo višino plač (na primer Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska).

Za primerjavo plač predsednikov z minimalnimi plačami v državah EU lahko uporabimo razmerje med letno bruto plačo predsednika in letno bruto minimalno plačo v državi.

Izločili smo tudi države brez nacionalnih minimalnih plač.

To razmerje kaže, koliko predsednik zasluži več kot delavec z minimalno plačo v enem letu.

V Nemčiji na primer predsednik zasluži 245,844 EUR na leto, delavec z minimalno plačo pa 24.960, EUR na leto zato je razmerje 9,8.

To pomeni, da nemški predsednik zasluži 9,8-krat več kot delavec z minimalno plačo v Nemčiji.

S to metodo lahko na podlagi podatkov iz rezultatov spletnega iskanja izračunamo razmerja za države EU, ki imajo tako predsednika kot minimalno plačo.

Rezultati so prikazani v spodnji preglednici.

Iz tabele je razvidno, da se razmerja gibljejo od 1:4 na Hrvaškem do 18:1 v Španiji.

To pomeni, da predsednik Hrvaške zasluži le 4 krat več kot delavec z minimalno plačo v tej državi, medtem ko predsednik Irske zasluži 14-krat več, španski monarh pa celo 18-krat več delavec z minimalno plačo.

Vendar ta razmerja ne upoštevajo razlik v življenjskih stroških, davčnih stopnjah, prispevkih za socialno varnost in drugih dejavnikih, ki vplivajo na neto dohodek in kupno moč delavcev in predsednikov.

Glede na minimalne plače v posameznih državah je predsednica Slovenije, čeprav je na repu plač evropskih predsednikov, še vedno bolje plačana kot predsednik Hrvaške.

pic.twitter.com/ZcEaiDQ9lt

— Danilo Grašič (@DaniloGrasic) December 13, 2023

Iz teh podatkov je razvidno, da je plača predsednice Slovenije v primerjavi z drugimi »suvereni« res manjša, vendar ni najmanjša.

A bi lahko palčica pomagalčica zbirala zamaške za obubožano družino Musar.Vsaj do takrat,ko prejme Nataša 100% povišico in se bo obema,tudi soprogu predsednice zvišala plača. https://t.co/7xBW6CzKdY

— Remec Joźe (@remecjoze1) January 19, 2023

Tudi na Malti, v Estoniji ali Romuniji so plače predsednikov le malo večje v primerjavi z minimalnimi plačami.

Res pa je, da plača predsednika ali predsednice države v Sloveniji ni velika.

Glede na minimalne plače je med najmanjšimi v EU.

In glede na to je tudi pravičniški bes, ki so ga nekateri mediji izlili na predsednico nekoliko neupravičen.

Toda Slovenija je veliko bolj egalitarna država, kot kaže koeficient Gini 0,24 oziroma 24, odvisno od tega ali ga izrazimo z decimalnimi številkami ali pa kot odstotek.

Gini koeficient za države EU:

Slovaška (21,2)
Slovenija (23,1)
Češka (24,8)
Belgija (24,9)
Finska (25,1)
Švedska (25,4)
Francija (26,5)
Poljska (27,1)
Hrvaška (27,5)
Ciper (28,1)
Nemčija (28,3)
Luksemburg (28,6)
Malta (28,7)
Danska (28,9)
Irska (29,1)
EU (29,6)
evroobmočje (29,8)
Nizozemska (30,1)
Madžarska (30,5)
Grčija (31,1)
Španija (31,9)
Romunija (32,5)
Portugalska (33,5)
Italija (33,6)
Estonija (33,7)
Latvija (34,3)
Litva (36,2)
Bolgarija (38,4)

Vidimo lahko, da so v nekaterih državah, kjer imajo predsedniki precej višje plače od povprečja tudi razlike v družbi praviloma večje.

To velja za na primer Bolgarijo, kjer so razlike zelo velike, predsednik pa ima zelo veliko plačo v primerjavi z minimalnimi plačami.

Po drugi strani so na Češkem razlike med bogatimi in revnimi zelo majhne, predsednik pa ima kar petnajstkrat večjo plačo od minimalne plače.

Ker je plača predsednice ali predsednika v Sloveniji med nižjimi v EU so zahteve za dvig verjetno vsaj deloma razumljive.

Toda tudi Gini koeficient ne pove vsega, kajti ta je lahko enak v zelo bogati in zelo revni državi.

Gini koeficient ima prednosti, ampak tudi omejitve. Gini koeficient samo pove kakšna je razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi v neki državi.

A če so vsi v drzavi revni (ozirima imajo vsi v državi precej nizke plače in komaj se preživljajo), potem bo Gini koeficient enak in nizek.

Težava, ki jo čuti predsednica, je v resnici težava vseh - vsi v državi imamo prenizke dohodke.

In glede na to bi se predsednica lahko zavzela za rešitve, ki bi več dohodka prinesle vsem.

Je kar Janšo kopirala.

— JJ (@JJ13003305) December 14, 2023

Če bi bila minimalna plača v Sloveniji višja, bi bila tudi plača predsednice lahko upravičeno višja.

Dobro plačan predsednik bo zagotovo tudi manj podvržen korupcijskim tveganjem. A za to ni zagotovila pri še tako visoki plači, če človek ne da nič na etiko.

Težava pa je, ker gre zahteva predsednice vsekakor v drugo smer in ne v tisto, za katero je sama trdila, da se zavzema - večjo enakopravnost v državi.

Njena zahteva je zahteva po večji finančni neenakosti med izvoljenimi funkcionarji in državljani, ki je običajna za veliko bolj razslojene družbe.

To, da se v Sloveniji državljanom prepoveduje vgrajevanje učinkovitih plinskih kotlov, da država skupaj z vso EU meče milijarde evrov v ukrajinsko brezno vojne in se oborožuje, da poskuša potrgati vezi ne le z Rusijo, pač pa tudi Kitajsko, da se skupaj z zvezo NATO celo pripravlja na nove vojne v Aziji - to predsednico res nič ne moti.

A vse to vpliva na nizke plače v Sloveniji.

Morda bi lahko rekli, da zahteva predsednice kaže na njeno nerazgledanost, ozkosrčnost, pohlep in egoizem. 

Predvsem pa razkriva tudi njeno (pre)veliko vrednotenje materialnih dobrin, še posebej za že zelo dobro plačane državne funkcionarje, za razliko od številnih predsednikov, ki so se podobnim blagodetim celo odrekli – na primer sam Donald Trump v ZDA (zaradi lastnega bogastva) ali pa José Mujica, nekdanji urugvajski predsednik, ki je to naredil izključno zaradi načel.

Slovenska predsednica je žal s svojo zahtevo po višji plači v teh časih, daleč od obeh…*

VIRI: 

1. List of salaries of heads of state and government - Wikipedia

2. European presidents by annual salary : r/europe - Reddit

3. President salary in United States - Indeed

4. Presidential Salaries Through the Years - ThoughtCo

5. List of European Union member states by minimum wage

6. Minimum wage statistics - Statistics Explained

7. Out now: First 2022 data on minimum wages in the EU

*Pri primerjavah plač smo imeli ob prvi objavi težave, ker se nam je pri plači predsednice prikradel podatek o neto plači, na kar so nas opozorili bralci, podobno tudi pri še nekaterih predsednikih, zato smo podatke preverili ponovno. Prav tako smo se izognili preračunavanju dohodkov glede na povprečne plače v državah, ki bi sicer dali podobne rezultate.