Ali bo Trump sprožil novo arabsko-izraelsko vojno?

V petek je več ameriških medijev poročalo, da Donald Trump, predsednik ZDA, namerava priznati Jeruzalem kot prestolnico Izraela, kar bi dodatno poslabšalo že tako slabe odnose med Izraelci in Arabci.

Jeruzalem, simbol razklanega Bližnjega vzhoda

Izrael, sveto mesto za tri (največje) svetovne religije – krščanstvo, islam in judovstvo, ostaja žgoča tema v arabsko-izraelskih odnosih. Status Jeruzalema je eno najbolj spornih vprašanj v bližnjevzhodnem konfliktu in je ključno za doseganje miru med Izraelom in Palestinci. Izrael razume celoten Jeruzalem kot svojo prestolnico, Palestinci pa nasprotno vztrajajo, da mora biti Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael zavzel v vojni leta 1967, prestolnica njihove prihodnje države.

V času volilne kampanje je Trump takrat napovedal, da bo priznal Jeruzael kot prestolnico Izraela, kot tudi da bo prestavil ameriško veleposlaništvo v to mesto. A mednarodna skupnost do sedaj ni priznavala nobenih od teh dveh »lastitev«.

Dejansko nobena od teh dveh držav nima svojega politično-administrativnega središča v Jeruzalemu. Izraelski politični center, kjer se nahajajo tudi tuja veleposlaništva, se nahaja v Tel Avivu, medtem ko se palestinske državne ustanove nahajajo v Ramali.  

V sredo se tako izteče rok, do katerega mora Trump podpisati odlok, s katerim bi veleposlaništvo ZDA v Izraelu ostalo v Tel Avivu. V ZDA namreč že več kot dve desetletji velja zakon, ki terja prestavitev veleposlaništva v Jeruzalemu, a vsi predsedniki brez razprav redno podpisujejo odloke, s katerimi v imenu nacionalne varnosti in bližnjevzhodnega mirovnega procesa vsakič še za pol leta preložijo selitev.

Jarod Kushner, Trumpov zet, svetovalec in poseben odposlanec za dosego miru v Palestini, medtem miri mednarodno skupnost, češ da odločitev glede Jeruzalema še ni sprejeta in da predsednik še preučuje "veliko različnih dejstev".

Palestinci svarijo

Palestinsko gibanje Hamas, ki nasprotuje uradnim palestinskim oblastem pod vodstvom Fataha, je že pozvalo k oboroženemu uporu v boju za Jeruzalem. Arabska liga in zmernejše palestinske oblasti medtem ZDA pozivajo, naj ne prestavijo svojega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. To bi namreč po njihovem res pokopalo morebitna bližnjevzhodna mirovna pogajanja v prihodnosti in zanetilo novo nasilje v nemirni regiji.

Kot je danes povedal visoki svetovalec palestinskih oblasti predsednika Mahmuda Abasa Nabil Šat, so ameriško stran posvarili, da bi dejanska preselitev veleposlaništva ZDA kot "izraz priznanja združenega Jeruzalema za prestolnico Izraela" pomenila konec vsake možnosti za miroven proces.

Abas je sprožil diplomatsko kampanjo, s katero skuša vzpodbuditi mednarodno nasprotovanje pričakovanemu koraku ZDA, generalni sekretar Arabske lige Ahmed Abul Gejt pa je že ponovil palestinska svarila. "Zelo jasno sporočamo, da sprejetje takšnega ukrepa ni upravičeno ... Ne bo služilo miru ali stabilnosti, ampak bo vodilo v ekstremizem in zatekanje k nasilju ... To koristi le eni strani: izraelski vladi, ki je sovražna miru," je še opozoril Gejt. Abas je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v zvezi s tem med drugim že govoril tudi s francoskim, turškim in egiptovskim predsednikom, emirjem Katarja in kraljem Jordanije.

Jordanija tudi nasprotuje

Prav Jordanija, ki ima od vseh arabskih sosedov najboljše odnose z Izraelom, se je v nedeljo pridružila pozivom, naslovljenim na Trumpa, naj ne prizna Jeruzalema za prestolnico Izraela, saj bi to imelo "nevarne posledice". 

Zunanji minister Jordanije Ajman Safadi je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je to vprašanje odprl v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Rexom Tillersonom. "Takšna odločitev bi sprožila jezo v arabskem muslimanskem svetu, podžgala napetosti in ogrozila mirovna prizadevanja," je na Twitterju zapisal Safadi.

Palestinska državljanska vojna?

Napetost v Jeruzalemu oz. Palestini pa trenutno še dodatno zaostrujejo spori med Hamasom in Fatahom. Konec novembra je namreč Hamas zavrnil, da preda svojo oborožitev Fatahu, katerega mednarodna skupnost priznava kot legitimno palestinsko oblast. 

Razorožitev so zavrnili nekaj dni pred predvideno predajo nadzora nad območjem Gaze palestinskim oblastem, ki bi ga morali v skladu s dogovorom z gibanjem Fatah predati do petka. Ob tem so tudi zagrozili z napadi proti Izraelu na Zahodnem bregu."Orožje odpornikov predstavlja rdečo črto, o kateri ni mogoče razpravljati," je povedal namestnik vodje Hamasa Halil al Haja. Pri tem je mislil na vojaško krilo gibanja, o usodi katerega se sicer v spravnem dogovoru niso dogovorili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To orožje bo prestavljeno na Zahodni breg za boj proti okupaciji. Naša pravica je, da se okupaciji upiramo do konca," je še poudaril in napovedal napade proti Izraelu na Zahodnem bregu.

Rivalski palestinski gibanji Fatah in Hamas sta sredi oktobra v Kairu podpisali sporazum o spravi, s katerim naj bi končali dolgoletni spor. Dogovor sta strani dosegli pod pokroviteljstvom Egipta.

V skladu z dogovorom naj bi palestinske oblasti popoln nadzor nad območjem Gaze prevzele v petek. Dogovor predvideva tudi napotitev okoli 3000 policistov palestinskih oblasti v Gazo, kar je sicer malo v primerjavi s številom Hamasovih policistov, ki vzdržujejo red v tej enklavi.

Gaza, ozek pas ozemlja ob sredozemski obali, kjer v zelo slabih razmerah živi dva milijona ljudi, je pod izraelsko blokado, odkar je Hamas prevzel nadzor nad območjem. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da so razmere za življenje na tem na območju katastrofalne.