torek, 29. april 2025 leto 30 / št. 119
Ali bo Anže Logar januarja podpisal »trojni pakt« in priznal, da meja med Hrvaško in Slovenijo sploh ni določena?

Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, torej Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi di Maio so se danes srečali v Trstu.
Govorili so o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone (IGC) v Jadranu.
Hrvaški sabor je namreč včeraj z veliko večino podprl odločitev vlade Andreja Plenkovića o tej razglasitvi, uradni Zagreb pa je Rimu in Ljubljani predlagala podpis tristranske izjave.

Toda vse to bi lahko bilo za Slovenijo zelo sporno. Izjave zunanjega ministra Logarja, dane ob svečanih trenutkih namreč državo v skladu z mednarodnim pravom - obvezujejo.
Slovenija bi na ta način lahko pritrdila, da se strinja s hrvaško razglasitvijo izključne gospodarske cone, v zameno pa ne bi dobila nič.
Pri tem je Slovenija večkrat oškodovana. Njeni ribiči so nekoč lahko lovili po vsem Jadranskem morju, vse do Visa.
Od razglasitve neodvisnosti pa nič več, saj je bil med Slovenijo in Hrvaško odprt ozemeljski spor.
Slovenskim ribičem je nato z ločenimi sporazumi Hrvaška dovolila ribarjenje vse do Novigrada, toda nato je Zagreb te sporazume enostransko odpovedal.

To vprašanje naj bi bilo rešeno po sodbi Arbitražnega sodišča – toda Hrvaška je enostransko, s prozornimi izgovori (da sta kontaktirala slovenski sodnik in slovenska diplomatka na MZZ, kakor da hrvaški diplomati niso bili v stiku s svojim sodnikom, ki je celo spal v njihovem veleposlaništvu) odstopila tudi od tega sporazuma, Sloveniji pa prepustila hudičevo breme vseh stroškov postopka in sodbe ob še naprej tlečemu mejnemu sporu.
Vse to navkljub dejstvu, da se je Slovenija zaradi arbitraže odpovedala tudi že razglašenemu svojemu izključnemu gospodarskemu pasu.
Moder diplomat v takšnem za državo zelo slabem primeru vsaj ne bi še sam potrjeval nečesa, kar bi lahko škodilo Sloveniji.
Ivan en dan v Bruslju zastopa Hrvaško, ta že naslednji dan dobi izključno ekonomsko cono na Jadranu. Hvala, Ivane!
— Primož Kovačič (@Primoz_Kovacic) December 19, 2020
In čeprav je bil na srečanju predviden tudi podpis tristranske izjave, so izjavo o skupnem upravljanju področja Jadrana – skladno z evropskimi smernicami – uskladili, ne pa tudi podpisali.
Pogovori na to temo se bodo nadaljevali januarja leta 2021.
Pogovor trojice se je zaključil po dobri uri.
Mediji poročajo, da bo Hrvaška 14.12.2020 razglasila "ekonomsko cono". Kaj to pomeni za Sloveniji? Ali arbitraža še velja? Ali bo še možen dostop ladij do luke Koper? pic.twitter.com/MLWqHehOjx
— Gylan (@Andrej02295959) December 13, 2020
Vendar to pomeni samo odlog nevarnosti za Slovenijo in nič več.
Slovenija bi si morala pridržati vsaj pravico, da razglasitve hrvaške izključne cone ne prizna vsaj tako dolgo, dokler niso rešena vsa ostala vprašanja, pomembna za Slovenijo, vključno z ribolovom slovenskih ribičev v hrvaških vodah in določitvijo meje ter »stikom« Slovenije z vodami, ki se bodo po novem spremenile v izključno hrvaško gospodarsko cono.
Ob tem je Jadransko morje polzaprto, tu pa Konvencija o pravu morja pred razglasitvijo zahteva dogovore s prizadetimi državami.
Slovenija bi to morala izkoristiti, vse dokler ne bi dosegla gospodarskih ugodnosti za svoje ribiče tudi znotraj IGC.
Toda skupna izjava treh ministrov bo formalno zadostila pogoju iz Konvencije o pravu morja, Slovenija pa v zameno ne bo dobila – nič!
Da bo tudi slovenskega zunanjega ministra v zadnjem trenutku morda še srečala pamet, kažejo informacije, da se na slovenski strani zapleta ravno pri podpisu skupne izjave o gospodarskih conah.
Dialog za skupne rešitve v dobro vseh - ključna misel današnjega trilateralnega sestanka z @luigidimaio in @grlicradman. Nadaljujemo v 2021. Na vseh ravneh. #StrongerTogether pic.twitter.com/BMa5xq5bPN
— Anže Logar (@AnzeLog) December 19, 2020
»Naš namen je, da se izjava podpiše, zato sodelujemo pri tem,« je dejal Logar in dodal, da bo Slovenija ravnala skladno s strateškimi interesi, skladno z arbitražno razsodbo in skladno s tem, kar piše v strategiji zunanje politike.
»Slovenija bo izpogajala vse, kar se ji zdi ključno za ohranitev teh interesov,« je zatrdil Logar.
Italija in Hrvaška v Jadranu razglašata izključno gospodarsko cono - in mi smo očitno izključeni https://t.co/mQw78d4W2q
— Matija Stepišnik (@MatijaStepisnik) December 18, 2020
Toda, kako naj bi k temu pomagal Logarjev podpis kot priznanje nečesa kar Sloveniji škodi – ni jasno?

Ključna bo seveda odločitev Janeza Janše, ki je do Hrvaške in Andreja Plenkovića ter HDZ ubral zelo prijateljsko držo.
Mnogi ocenjujejo, da to ni samo zato, ker je Janša nekonfliktna osebnost ali zato, ker želi poskusiti drugačen pristop od poskusov prejšnjih slovenskih vlad, pač tudi zato, ker je v hrvaških arhivih veliko podatkov o trgovini z orožjem in Janševi vlogi pred in po razglasitvi neodvisnosti Hrvaške in Slovenije.
Zunanji minister je sicer pred sestankom v Trstu dopuščal možnost, da Slovenija ne bo podpisala trojnega pakta. Če pa ga bo podpisal, je zatrdil Logar, bo ta dostopen javnosti.
Vendar usklajene izjave zaenkrat ni podpisal in je ni predstavil javnosti.
Slovenijo tudi tokrat menda poskušajo rešiti profesionalci med diplomati.

Logar naj bi se zavzemal za podpis izjave, na drugi strani pa naj bi naletel na odpor dela diplomatov v Ministrstvu za zunanje zadeve, ki opozarjajo, da hrvaški predlog izjave popolnoma ignorira obstoj arbitražne razsodbe in da Hrvaška spretno vsiljuje dikcije, ki pomenijo implicitno odpoved arbitražni razsodbi.
Šlo naj bi za »tacit agreement«, za »tihi sporazum« torej, s katerim bi Slovenija sama spodkopala arbitražno razsodbo.
Slovenija ima zato dolžnost, da v luči hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe opozarja na kršitev mednarodnega prava s strani Hrvaške, ne pa da s kršilko podpisuje skupne izjave, ki koristijo samo Hrvaški.
Logar pa je v nasprotju s tem vse politične sile v Sloveniji pozval, naj se vzdržijo gorečega komentiranja razglasitve hrvaške izključne gospodarske cone pred današnjim srečanjem v Trstu, saj da gre menda za vprašanje, »ki je strateško pomembno za Slovenijo, s hitenjem pa bi lahko poslabšali njen strateški položaj.«
Jasno je, da je Hrvaška pripravljena za tako pomemben cilj, kot je slovensko miniranje Arbitražne razsodbe pristati na marsikaj in Sloveniji ponuditi še kakšen »bombonček«, na primer nekaj fototerminov, ki dokazujejo »uspešnost dela Janševe diplomacije«, toda škoda ob slovenskem pristopu k temu dvostranskemu sporazumu bo zagotovo velikanska.

Spremenila ga bo v trojni pakt, ki bo za Slovenijo podobno slab, kot bi bil pristop Jugoslavije k Trojnemu paktu leta 1940. Sedemindvajsetega septembra leta 1940 so namreč predstavniki Nemčije, Italije in Japonske podpisali zavezniški Trojni pakt.
Dne 25. marca naslednjega leta je na Dunaju predsednik tedanje jugoslovanske vlade Dragiša Cvetković v imenu Jugoslavje podpisal Trojni pakt, toda že dva dni pozneje je vojaški udar odnesel njegovo vlado.
Sedanji trojni sporazum Hrvaške, Italije in Slovenije sicer po namerah ni enak tistemu iz leta 1940, zagotovo pa je, da bo naperjen proti ostalim jadranskim državam in da Sloveniji ne prinaša nič dobrega.
A smo spet zgubil? Sej zmerej.
— miha maleš (@mihamale) December 18, 2020
Že to, da so nejasnosti na dan podpisa, da o tem, kaj se podpisuje, ni bilo razprave v Odboru za zunanjo politiko - je znak za resen alarm.
Hrvaško morje seveda je del morij in zaščitenih gospodarskih con Evropske unije in v njem lahko tudi po razglasitvi IGC lovijo tudi slovenski ribiči – ampak to ne pomeni, da zastonj.
Tudi več kot 800 italijanskih ribičev bo lahko v hrvaški IGC lovilo še naprej, ob plačilu kompenzacij s strani Italije.
Hrvaška IGC je tako usmerjena predvsem proti Italiji, ki se je ubranila s svojo razglasitvijo cone (v morju, kjer je manj rib kot na hrvaški strani), vendar so kolateralne žrtve druge jadranske države – Slovenija, pa tudi tudi Črna gora in Albanija.
.@tfajon s pozivom @MZZRS: "jutrišnja tristranska izjava priložnost za to, da se vključi mednarodna konferenca kot oblika stalnega mednarodnega sodelovanja o Jadranu." pic.twitter.com/lImQEGAtQs
— Socialni demokrati (@strankaSD) December 18, 2020
Slovenija bi glede tega vprašanja lahko sodelovala tudi s temi državami, kot so predlagali v stranki SD.
Slovenskim ribičem, ki so razrezali največje slovenske ladje (Delamarisovi Riba 1 in Riba 2), se izlov rib v mednarodnih vodah Jadrana ni splačal že sedaj, kako šele bi se lahko jutri, če Slovenija v IGC ne bo imela posebnih ugodnosti?
Digitalna novinarska konferenca SD o iniciativi za mednarodno konferenco o Jadranu https://t.co/u9PrmV2ZYa
— Socialni demokrati (@strankaSD) December 18, 2020
Zato je stranka SD Logarja že pred sestankom v Trstu upravičeno pozvala, naj se v Trstu pri kolegih iz Hrvaške in Italije zavzame za vzpostavitev mednarodne konference za Jadran, oblikovanje konference pa vključi tudi v tristransko izjavo.
»Jadran mora biti del povezovanja, in ne delitev,« je poudarila predsednica SD Tanja Fajon.