nedelja, 22. november 2026 leto 31 / št. 326
Iran prevzema pobudo: karavana tankerjev Trumpu vsiljuje izbiro med novo zaostritvijo vojno in lažnim mirom
Kmalu: preboj blokade - in novi krog vojne? Vir: Insajder.com AI
Skoraj devet mesecev po ameriško-izraelskem napadu na Iran in več kot štiri mesece po ponovni uvedbi ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč se je v Perzijskem zalivu nekaj spremenilo.
Teheran ne čaka več.
Ob otoku Harg (Kharg) je po satelitskih posnetkih in podatkih o sledenju ladij zbranih več kot 14 naftnih tankerjev z iranskimi zastavami in dodeljenimi posadkami.
Pripravljajo se, da bi v konvoju zapluli proti Omanskemu zalivu in naprej proti Kitajski – naravnost čez črto ameriške blokade.
Sporočilo Teherana Washingtonu je preprosto: blokada je vojno dejanje, in če jo hočete izvajati, boste morali sprožiti novo zaostritev vojne.
Iz stanja »ne vojna ne mir« v izbiro
Vojno, ki dejansko že traja sta ZDA in Izrael začela z agresijo 28. februarja 2026.
ZDA so iranska pristanišča prvič blokirale 13. aprila, po propadu pogovorov v Islamabadu, blokado odpravile 18. junija na podlagi memoranduma o soglasju, nato pa jo, ko se je dogovor sesul, 14. julija znova uvedle.
Po izračunu Radia Svobodna Evropa so bila iranska pristanišča do 20. novembra skupaj blokirana okoli 195 dni, od tega zadnjih 129 brez prekinitve.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v petek dejal, da je sedanje stanje »ne vojne ne miru« nezaželeno, a da Iran ne more sprejeti dogovora, ki bi »zmago izročil drugi strani«.
Agenciji ILNA je na vprašanje o nakladanju nafte odgovoril kratko: »Blokado je treba prebiti.«
Analitik Trita Parsi s washingtonskega inštituta Quincy premik povezuje z odločitvijo vrhovnega vodje Modžtabe Hameneja, da mora biti bodisi vojna bodisi mir, nič vmes.
Po Parsijevi razlagi so ZDA pred vmesnimi volitvami bolj ali manj mižale, ko je Iran blokado obhajal s pretovarjanjem nafte z ladje na ladjo.
Po volitvah, na katerih so republikanci izgubili oba domova kongresa, pa je Donald Trump zavrnil vojaške možnosti in ukazal zaostritev gospodarske vojne finančnega ministra Scotta Bessenta, vključno z zatiranjem pretovarjanja.
Tehran is taking a significant step to change the status quo and the red lines that uphold it, in line with Mojtaba Khamenei's edict that there has to be either war or peace, but nothing in between.
— Trita Parsi (@tparsi) November 19, 2026
Po Parsijevi razlagi so ZDA pred vmesnimi volitvami bolj ali manj mižale, ko je Iran blokado obhajal s pretovarjanjem nafte z ladje na ladjo.
Po volitvah, na katerih so republikanci izgubili oba domova kongresa, pa je Donald Trump zavrnil vojaške možnosti in ukazal zaostritev gospodarske vojne finančnega ministra Scotta Bessenta, vključno z zatiranjem pretovarjanja.
Iran je odgovoril z napadi na ameriški oporišči v Kuvajtu in Bahrajnu ter na ladje, ki so skozi Hormuško ožino plule brez iranskega dovoljenja.
Zdaj gre korak dlje.
Ferejdunov prehod čez reko
Kampanjo za preboj blokade je 19. novembra odprla agencija Fars, blizu Revolucionarne garde, s kolumno o »konvoju naftnih tankerjev«.
Avtorji so segli po Šahnami, iranskem nacionalnem epu.
Ko mitski junak Ferejdun na poti nad tirana Zahaka pride do reke, mu čuvar ne da čolnov.
Ferejdun ne čaka: s svojimi možmi na konjih zajaha v reko in jo prečka.
– agencija Fars, 19. november 2026
Še isti dan je tiskovni predstavnik Revolucionarne garde Hosein Mohebi v Teheranu dejal: »Ne bomo dovolili nadaljevanja pomorske, kopenske in zračne blokade naše države.«
Predsednik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost Ebrahim Azizi je na omrežju X zapisal, da Irana »ni mogoče blokirati«.
Analitik Hamidreza Azizi iz Mednarodne krizne skupine je izjave Revolucionarne garde razčlenil še isti večer.
Is Iran preparing to break the U.S. naval blockade? IRGC spokesperson Hossein Mohebbi made several important statements today that offer important insights into Tehran's current military calculations and its approach to negotiations with Washington.
— Hamidreza Azizi (@HamidRezaAz) November 19, 2026
Njegova ocena je jasna.
Če tanker pride skozi, blokada izgubi verodostojnost.
Če ga ameriške sile ustavijo ali napadejo, Teheran dobi neposreden povod za povračilo.
Iran po njegovih besedah skuša »prevzeti vojaško pobudo, Washingtonu pa prepustiti odgovornost za sprožitev naslednje zaostritve«.
Grožnja, ki šteje: zalivske rafinerije
Ključni del iranskega načrta ni sam konvoj, temveč tisto, kar sledi, če ga ZDA napadejo.
Fars je opozoril, da bi napad na iranski tanker lahko sprožil iranske udare na naftne objekte v Katarju, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih.
Novinar Mohamad Enajati Nadžafabadi, povezan z Revolucionarno gardo, je seznam razširil še na Kuvajt, Oman in Bahrajn – sam pa je to označil za osebno analizo.
Blog Moon of Alabama poudarja, da prav ameriški zavezniki v Zalivu Washington rotijo, naj ne obnovi bojev, ker se bojijo iranskega maščevanja.
Iran torej ne grozi Ameriki neposredno.
Grozi njenemu sistemu: zalivskim monarhijam, ki gostijo ameriška oporišča, in svetovnemu trgu nafte.
Iran Appears to Be Preparing a Convoy to Break Trump's Blockade
— Patricia Marins (@pati_marins64) November 21, 2026
Številke, ki pojasnjujejo naglico
Iran ima razloge, da se mu mudi.
Po oceni analitske družbe Kpler bi lahko prihodki od izvoza surove nafte in kondenzata do sredine decembra prvič v zgodovini države padli na nič.
Količina iranske nafte na morju zunaj blokadnega območja je 14. julija dosegla vrh pri 88,8 milijona sodov, do sredine oktobra pa je padla na nič.
Znotraj blokade je obtičalo še okoli 43 milijonov sodov.
Kpler ocenjuje, da blokada Teheran stane od 200 do 250 milijonov dolarjev izgubljenih prihodkov na dan.
Toda blokada ni poceni niti za ZDA.
Senatorka Elizabeth Warren je ta teden navedla oceno, da stane okoli 32,5 milijona dolarjev na dan, kar je potrdil vršilec dolžnosti sekretarja mornarice Hung Cao.
Po poročanju Bloomberga veže več kot 30 odstotkov ameriških vojnih ladij.
Pentagon je skupne stroške vojne z Iranom do 13. novembra ocenil na 48,3 milijarde dolarjev, brez škode na oporiščih.
Revolucionarna garda je v soboto sporočila, da je nad Hormuško ožino z novim sistemom protizračne obrambe sestrelila ameriški dron MQ-9 Reaper – po njenem štetju že 58. od začetka vojne – nato pa še dron MQ-1 nad otokom Kešm.
Ameriška vojska se na navedbe ni odzvala.
Časnik Washington Post je avgusta poročal, da so ZDA v vojni izgubile 45 dronov MQ-9, okoli četrtino flote, v vrednosti več kot 1,3 milijarde dolarjev.
Tanker, ki ga ni: vojna signalov
V noči na nedeljo so sledilni servisi pokazali iranski tanker z imenom Khat Shekan – »tisti, ki prebija črto« – ki naj bi plul proti Hormuški ožini.
A tanker listed under the Iranian flag as Khat Shekan, Persian for "line-breaker," was underway near the Strait of Hormuz early Sunday, according to MarineTraffic data.
— Iran International English (@IranIntl_En) November 22, 2026
Novica je obkrožila svet, nato pa jo je specializirani servis TankerTrackers razkrinkal kot ponaredek.
Congrats, you just found a spoof. This tanker does not even exist. All of the data supplementing that AIS transmission is wrong and there's nothing on satellite imagery to corroborate those movements.
— TankerTrackers.com, Inc. (@TankerTrackers) November 22, 2026
Klicni znak v signalu je pripadal liberijskemu tankerju, cilj pa je bil označen kot terminal v Nigeriji, kamor bi ladja iz Irana morala prispeti v nekaj urah.
Kdo je lažni signal oddal, ni znano.
Jasno pa je, da je informacijska vojna okoli konvoja že v polnem teku.
Tudi sam konvoj še ni izplul.
Kplerjev analitik Homajun Falakšahi svari pred prenagljenimi sklepi: ob Hargu je okoli 20 tankerjev, večina je natovorjenih, a mirujejo.
»Počakati moramo nekaj dni in videti, ali se bo premaknilo več tankerjev,« pravi.

Hormuška ožina, posneta iz vesoljskega plovila (arhivski posnetek). Skozi ta prehod je v mirnem času potovala petina svetovne nafte in plina. Foto: NASA, Wikimedia Commons, javna domena
Trumpova slaba izbira
Trump je med obiskom na Kitajskem, kjer se je srečal s Si Džinpingom in Vladimirjem Putinom, nakazal, da se mu z Iranom ne mudi in da bo vprašanje prišlo na vrsto šele prihodnje leto.
V petek je dejal, da Iran »hoče dogovor«, a ne takšnega, ki bi bil sprejemljiv zanj.
Ameriško finančno ministrstvo je istega dne uvedlo sankcije proti štirim Irancem, ki naj bi kot »skrbniki nafte« zbirali denar od prodaje mimo blokade.
Teheran pa očitno računa, da Trump nima dobrih vojaških možnosti – sicer bi jih, kot piše Parsi, že uporabil.
Če Washington konvoj spusti skozi, je blokada mrtva.
Če ga napade, tvega vojno, v kateri bi gorele rafinerije njegovih zaveznikov, cene nafte pa bi poletele v nebo.
Tretje poti, ki je doslej obstajala – tihega dušenja brez odprte vojne – Iran ne priznava več.
Iran ne prosi.
Iran postavlja pogoje.
Prvič po februarju potezo ne vleče več Washington, temveč Teheran.
Viri: Euronews, »Iran readies tanker convoy at Kharg Island to test US oil blockade« (november 2026); Radio Free Europe/Radio Liberty, »With Oil Revenue Running Out, Iran Teases Breaking US Blockade« (november 2026); Al Jazeera, »Iran says it downed US drones over Hormuz as bid to end war remains stalled« (november 2026); The Week, »The mystery of ›Khat Shekan‹« (november 2026); Moon of Alabama, »War On Iran: Tanker Convoy Will Challenge U.S. Blockade« (november 2026); Iran International, »Iran hardliners push tanker convoy to defy US blockade« (november 2026); X: Trita Parsi, Hamidreza Azizi, Patricia Marins, Iran International English, TankerTrackers.
