REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Italija protestira zaradi Mirotvorca, Ljubljana že deset let molči o svojih novinarjih

Italija protestira zaradi Mirotvorca, Ljubljana že deset let molči o svojih novinarjih

Ukrajinska spletna stran Mirotvorec je v zadnjih dneh na svoj seznam »sovražnikov Ukrajine« vpisala več kot ducat evropskih poslancev, med njimi celotno delegacijo italijanskega Gibanja 5 zvezd.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je 18. novembra veleposlaniku v Kijevu naročil, naj od ukrajinskih oblasti zahteva pojasnila.

Na istem seznamu so že deset let tudi slovenski novinarji.

Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je Ljubljana v tem času izrekla en sam javni stavek – in še tega predsednik republike, ne ministrstvo za zunanje zadeve.

Plenarna dvorana Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Na seznamu »sovražnikov Ukrajine« je zdaj več kot ducat evropskih poslancev. Foto: Diliff, Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0

Od Della Valleja do celotne delegacije

V ponedeljek, 16. novembra 2026, je Mirotvorec po poročanju portala Eunews vpisal italijanskega evroposlanca Danila Della Valleja (Gibanje 5 zvezd) in še šest kolegov iz različnih političnih skupin.

To so Christophe Gomart (EPP, Francija), nekdanji vodja francoske vojaške obveščevalne službe, Eero Heinäluoma (S&D, Finska), Fidias Panayiotou (nevezani, Ciper), Petar Volgin (ESN, Bolgarija), Elena Kountoura (Levica, Grčija) in Ewa Zajączkowska-Hernik (Patrioti, Poljska).

Ciprski poslanec je o svojem vpisu sicer javno spregovoril že 11. in 12. novembra, ko je po navedbah Cyprus Mail dejal, da je bil na seznam dodan v začetku meseca.

Med očitki zoper Fidiasa so po istem viru »pomoč humanitarni agresiji proti Ukrajini«, širjenje ruske propagande ter obiska v Rusiji v letih 2023 in 2025.

Dva dni pozneje, 18. novembra, je stran dodala še preostalih sedem poslancev Gibanja 5 zvezd: Pasquala Tridica, Daria Tamburrana, Gaetana Pedullàja, Valentino Palmisano, Carolino Morace, Maria Furoreja in Giuseppeja Antocija.

Po pisanju Il Fatto Quotidiano jim očita zanikanje pravice Ukrajine do obrambe, podpiranje ruske agresije in sodelovanje v ruski dezinformacijski dejavnosti, kot »dokaz« pa prilaga posnetke člankov ruskih medijev.

Gibanje 5 zvezd agresijo obsoja, a nasprotuje nadaljnjemu pošiljanju orožja in zagovarja premirje ter pogajanja.

»Prišli smo do proskripcijskih seznamov za tiste, ki mislijo drugače.«

– Giuseppe Conte, vodja Gibanja 5 zvezd

Tridico je bil krajši: »Nismo sovražniki Ukrajine.«

Rim zahteva pojasnila, Kijev se distancira

Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Tajani veleposlaniku Carlu Formosi naročil, naj v Kijevu »zahteva pojasnila«, ter poudarilo, da sta svoboda izražanja in politični pluralizem temeljni načeli, ki ju je treba varovati tudi pri izvoljenih predstavnikih v evropskih ustanovah.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Rimu je 19. novembra na omrežju X odgovorilo, da Mirotvorec »ni uradni informacijski vir« ukrajinske države, ni del sistema državnih organov in ne izraža uradnega stališča Kijeva.

Odziv Rima je bil sicer previden.

Ko je rusko zunanje ministrstvo julija 2025 na seznam »rusofobnih« izjav uvrstilo predsednika Sergia Mattarello, je Italija po poročanju agencije Reuters na zagovor poklicala ruskega veleposlanika.

Tokrat je ostalo pri prošnji za pojasnila in zagotovilu, da se podpora Ukrajini ne bo spremenila.

Vlade Bolgarije, Grčije, Poljske in Cipra po pisanju ruske RT zaradi svojih poslancev doslej niso javno protestirale.

Italija ob tem ni prva ustanovna članica EU, ki je ukrepala.

Nemško zunanje ministrstvo je novembra 2018, ko je bil na seznam vpisan nekdanji kancler Gerhard Schröder, po poročanju RFE/RL sporočilo, da je od ukrajinske vlade že prej zahtevalo izbris strani in da bo to ponovilo.

Oktobra 2026 je posredovala tudi madžarska zunanja ministrica Anita Orbán, ko je Mirotvorec vpisal nogometaša Miloša Kerkeza in poslanca Balázsa Hidvéghija.

Vlade Bolgarije, Grčije, Poljske in Cipra po pisanju ruske RT zaradi svojih poslancev doslej niso javno protestirale.

Palača Farnesina v Rimu, sedež italijanskega zunanjega ministrstva. Od tod je veleposlanik v Kijevu dobil navodilo, naj zahteva pojasnila. Foto: Kaga tau, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0

»Likvidiran«: deset let seznama

Mirotvorec deluje od decembra 2014.

Soustanovitelj je bil Anton Geraščenko, takrat poslanec in svetovalec notranjega ministra Arsena Avakova, pozneje do leta 2021 namestnik notranjega ministra.

Ko je novembra 2019 na ministrstvu prevzel skrb za varnost novinarjev, je dopisnik Christopher Miller zapisal, da je to »nezaslišano«.

Aprila 2015 je stran po navedbah več virov objavila domača naslova novinarja Olesa Buzine in nekdanjega poslanca Olega Kalašnikova, nekaj dni preden sta bila ustreljena.

Buzina je umrl pred svojim domom v Kijevu 16. aprila 2015.

Evropski parlament je zaprtje Mirotvorca zahteval že leta 2021. Pet let pozneje so na njem njegovi lastni poslanci.

Obtožnica zoper osumljena nacionalistična aktivista je bila na sodišče vložena leta 2017, pravnomočne sodbe pa po dostopnih podatkih ni.

Maja 2016 je Mirotvorec objavil podatke 4508 novinarjev in medijskih delavcev, ki so jih separatisti akreditirali v Donbasu, nato pa popravljen seznam s 5412 imeni.

Notranji minister Avakov je takrat zapisal, da so se novinarji »odločili, ko so svoje osebne podatke izročili banditom okupacijskega režima«.

Predstavnica OVSE za svobodo medijev Dunja Mijatović je opozorila na »zelo zaskrbljujoč razvoj«, veleposlaniki skupine G7 so 2. junija 2016 izrazili »globoko zaskrbljenost«, Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice pa je leta 2017 Kijev pozval k preiskavi in odstranitvi podatkov.

Evropski parlament je 11. februarja 2021 v 73. točki resolucije o pridružitvenem sporazumu z Ukrajino pozval oblasti, naj obsodijo in prepovejo skrajne, sovraštvo spodbujajoče skupine in spletne strani, kot je Mirotvorec.

Evropski parlament je zaprtje Mirotvorca zahteval že leta 2021. Pet let pozneje so na njem njegovi lastni poslanci.

Slovenski novinarji in desetletje tišine

Oktobra 2016 je Društvo novinarjev Slovenije opozorilo, da so na seznamu tri slovenska imena: Polona Frelih, nekdanja moskovska dopisnica Dela in takrat urednica slovenske izdaje Russia Beyond, novinarka POP TV Irena Pan in snemalec POP TV Rok Plešnar.

Vsi so poročali iz samooklicane Doneške ljudske republike.

Društvo je 17. oktobra 2016 pozvalo ministrstvo za zunanje zadeve, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi in stori vse za zaščito slovenskih državljanov s »seznama za odstrel«.

Frelihova je takrat za portal Zdravo Slovenija dejala: »Od slovenskega ministrstva za zunanje zadeve zahtevam, da nemudoma ukrepajo.«

Edini javni odziv slovenske države, ki smo ga našli, je prišel 8. novembra 2016, ko je v Ljubljani gostoval ukrajinski predsednik Petro Porošenko.

»To ne sodi v medijsko svobodo in demokratične družbe.« – Borut Pahor, predsednik republike, 8. november 2016

Pahor je po poročanju 24ur in RTV Slovenija dejal, da sta se s Porošenkom zavezala, da bosta zadevo poskušala rešiti, Porošenko pa je obljubil, da bo preveril, kaj se je zgodilo.

Javnega odgovora ministrstva za zunanje zadeve na poziv novinarjev nismo našli, prav tako ne zapisa o uradni protestni noti kateri koli slovenski vlade.

Junija 2024 je publicist Vojko Kogej pred obiskom predsednice Nataše Pirc Musar v Kijevu v odprtem pismu, objavljenem na Insajderju, zahteval, naj doseže izbris slovenskih novinarjev.

Poročila o obisku, med njimi poročilo RTV Slovenija, novinarjev in Mirotvorca ne omenjajo.

Slovenski novinarji so še vedno na seznamu.

Tromostovje in Prešernov trg v Ljubljani. Javnega odziva slovenskega zunanjega ministrstva na poziv novinarjev iz leta 2016 ni bilo mogoče najti. Foto: Petar Milošević, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0

Medtem denar teče.

Po podatkih vlade je Slovenija Ukrajini do konca leta 2025 namenila več kot 163 milijonov evrov pomoči.

Premier Janez Janša je 8. julija 2026 napovedal, da bo Slovenija letos v Natovo pobudo PURL za nakup ameriškega orožja za Ukrajino prispevala 50 milijonov dolarjev, enako kot lani.

Ironije ne manjka niti v parlamentu.

Frelihova je leta 2024 kandidirala na evropskih volitvah na listi stranke Resnica, njen predsednik Zoran Stevanović pa je od 10. aprila 2026 predsednik državnega zbora.

Zapisa, da bi vprašanje Mirotvorca odtlej uradno odprl, nismo našli.

Rim je poslal veleposlanika.

Berlin je zahteval izbris že leta 2018.

Budimpešta je posredovala zaradi nogometaša.

Ljubljana v desetih letih ni javno zahtevala niti izbrisa lastnih državljanov.

Vlada, ki Kijevu nakazuje milijone, bi lahko vsaj enkrat vprašala, zakaj so slovenski novinarji še vedno na seznamu »sovražnikov«, na katerem sta bila pred desetletjem objavljena tudi naslova dveh pozneje ustreljenih ljudi.

Vlada, ki bi bila suverena, pa bi taki državi prenehala pošiljati denar in jo javno hvaliti.

Če ne zaradi drugega, potem vsaj zaradi spoštovanja lastnih državljanov.

Viri:

  • Eunews, »Five Star Movement's EU delegation listed in Myrotvorets Centre's 'enemies of Ukraine' database«, november 2026
  • Open, »Eurodeputati M5S nella lista nera anti-ucraini, Tajani: cosa è successo«, november 2026
  • Il Fatto Quotidiano, »Myrotvorets, tutti gli europarlamentari M5S nella blacklist«, november 2026
  • Euronews (nemška izdaja), »Italien: M5S-Europaabgeordnete auf ukrainischer schwarzer Liste«, november 2026
  • Jevropejska pravda, »Italy demands explanations from Ukraine over inclusion of MEPs on 'enemy list'«, november 2026
  • Hromadske, »Ukraine says Myrotvorets does not represent Kyiv amid dispute with Italy over listed MEPs«, november 2026
  • Liga.net, »Ukraine has responded to Italy's accusations regarding the inclusion of its politicians on the Myrotvorets list«, november 2026
  • RT, »Italy blasts Ukraine over Mirotvorets«, november 2026
  • Cyprus Mail, »Fidias claims to be on Ukrainian website death list«, november 2026
  • Sportbible, »Milos Kerkez breaks silence after being added to controversial 'enemies of Ukraine' database«, oktober 2026
  • Reuters/Yahoo News, »Italy summons Russian ambassador over 'Russophobe' list naming president«, julij 2025
  • RFE/RL, »Germany calls on Kyiv to remove 'enemy of the state' list after Schroeder listed«, november 2018
  • Bundeszentrale für politische Bildung, »Dokumentation: Stellungnahmen zum Skandal um die Webseite Mirotworez«, 2016
  • DFRLab, »UN Calls for Investigation of Ukrainian Digital Blacklist«, september 2017
  • Evropski parlament, resolucija o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU-Ukrajina (prek Detector Media), februar 2021
  • Društvo novinarjev Slovenije, »Poziv Ministrstvu za zunanje zadeve«, oktober 2016
  • Russia Beyond Slovenija, »Poziv Društva novinarjev Slovenije Ministrstvu za zunanje zadeve«, oktober 2016
  • Zdravo Slovenija, »Slovenski novinarki na listi zloglasne ukrajinske organizacije«, oktober 2016
  • Hudo.com, »Zakaj so slovenski novinarji na črnem seznamu v Ukrajini?«, november 2016
  • RTV Slovenija, »Porošenko hvaležen za podporo Slovenije glede Krima in bližanja EU-ju«, november 2016
  • Insajder (Vojko Kogej), »Pismo predsednici: Poskrbite za slovenske novinarje …«, junij 2024
  • Insajder (Svetlana Vasović), »Ukrajinski poslanec se je zavzel za mir in takoj pristal na črnem seznamu Mirotvorca«, oktober 2026
  • RTV Slovenija, »Pirc Musar v Kijevu z Zelenskim razpravljala o načrtu za končanje vojne«, junij 2024
  • Vlada RS, »Štiri leta po začetku ruske agresije na Ukrajino …«, februar 2026
  • Siol.net, »Janez Janša odhaja v Kijev, razkril je tudi, kaj bo Slovenija dala Ukrajini«, julij 2026
  • Jevropejska pravda, »How Slovenia's parliament unexpectedly elected a pro-Russian speaker«, april 2026
  • Wikipedia, »Myrotvorets« in »Oles Buzina«, november 2026
Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek