Izzivanje Rusije: EU prvič uradno pošilja svoje »vojaško predstavništvo« v Ukrajino!

9. novembra 2026 je Svet EU uradno podaljšal mandat Misije EU za vojaško pomoč v podporo Ukrajini (EUMAM Ukraine) do 15. novembra 2028, s sredstvi v višini skoraj 300 milijonov evrov.

V okviru strateškega pregleda te misije (ki se je začel leta 2022) je Svet sklenil tudi, da bo v Ukrajini vzpostavil prisotnost/predstavništvo (opisano kot koordinacijska celica).⁠

To je prva uradna vojaška prisotnost misije EU na ukrajinskem ozemlju.

Prej so se dejavnosti EUMAM (usposabljanje ukrajinskega osebja) izvajale izključno na ozemlju EU (predvsem na Poljskem in v Nemčiji), misija pa je od oktobra 2022 usposobila več kot 100.000 ukrajinskih vojakov.⁠

Namen te prisotnosti je neposredno usklajevanje z ukrajinskimi vojaškimi organi, ukrajinskimi oboroženimi silami in partnerji, da se v usposabljanje bolje vključijo izkušnje z bojišča in se uskladi z obrambnimi potrebami Ukrajine.

Ne gre pa za bojno silo ali obsežno razporeditev vojakov.⁠

Velikost ni navedena, opisi pa kažejo na omejeno koordinacijsko/povezovalno enoto, osredotočeno na pridobljene izkušnje, vojaško izobraževanje in prilagajanje programov – ne gre za polni kontingent inštruktorjev ali bojnih enot, ki delujejo znotraj Ukrajine.

Osnovno usposabljanje se nadaljuje na ozemlju EU. Obstajajo tudi ločeni načrti za modernizacijo centrov za usposabljanje v Ukrajini.

Ustanovitev vojaške prisotnosti EU se ob tem razlikuje od širše »Koalicije voljnih« / Večnacionalnih sil za Ukrajino (pod vodstvom Združenega kraljestva in Francije, v katero je vključenih več evropskih držav).

L'UE : UN CONTINGENT MILITAIRE SERA DÉPLOYÉ EN UKRAINE L'UE a annoncé pour la première fois son intention d'assurer officiellement sa présence militaire sur le territoire ukrainien. La taille du contingent n'est pas précisée. La décision a été prise dans le cadre de l'analyse stratégique de la mission de formation militaire pour l'Ukraine, lancée en 2022 — avant cela, Bruxelles affirmait invariablement que toute son activité se déroulait en Europe. P.-S. Vladimir Poutine : « L'entrée de troupes européennes sur le territoire ukrainien signifiera le début d'une guerre avec la Russie. »

— InfodefenseFRANCE (@InfodefenseFR) November 10, 2026

Te sile načrtujejo/vadijo razporeditev sil za »zagotavljanje varnosti« v Ukrajini po premirju (z vajami, kot je »Koalicja« na Poljskem novembra 2026, v katerih sodeluje približno 2.800 pripadnikov).

Rusija je takšne načrte označila za grožnjo.⁠

Odločitev EU je skromen korak in ne takojšnja razporeditev vojakov v velikem obsegu.

Nekateri mediji to v omejenem smislu predstavljajo kot »boots on the ground«, medtem ko uradni jezik poudarja usklajevanje.⁠

Je pa v podobnih situacijah pogosto prišlo pogosto do postopnega pošiljanja najprej »svetovalcev« nato pa manjšega in večjega števila vojakov.

Primeri Vietnama ali Koreje so tipični.

Skratka, EU je prvič naredila uradni korak v smeri uradne (omejene) vojaške prisotnosti v Ukrajini.

In to kljub temu, da ne gre za vojno zavezništvo, pač pa mednarodno organizacijo s civilnimi cilji - ki pa se očitno vse bolj militarizira.

 European troops sent to Ukraine for a ceasefire could become a shield that stops Russia in its tracks if the war comes back. Russia's foreign minister, Sergei Lavrov, says Europe wants soldiers in Kyiv-held Ukraine the moment a ceasefire is reached, and that about 12 EU countries are already drilling in Poland. The drills are real: a UK-France-led force is training there with 2,800 troops from about 11 countries. It says it would deploy only after the fighting stops, away from the front line, and outside NATO. The logic is simple. Once British or French soldiers sit near Kyiv, any new Russian offensive risks killing them. They come from NATO countries, so Moscow would be firing at the alliance's own soldiers, even if the mission flies no NATO flag. That is how a tripwire works: a small force that makes an attack far too costly. There's a catch. All of this needs Russia to accept European troops as part of the ceasefire, and Moscow has called such troops "legitimate targets". If the war restarts before or without that deal, the scenario can turn into something else entirely. So would a ceasefire force freeze the map, or drag Europe into the war? Step 1: the pause British and French troops settle around Kyiv and central Ukraine, away from the front. Turkey, which guards the entrance to the Black Sea, leads mine clearing off Odesa so ships can move again. Kyiv uses the quiet to rebuild its air defence, which is exactly what Moscow fears from any truce. Step 2: the war restarts Ceasefires in Ukraine have broken before: the Minsk deals of 2014 and 2015 froze the fighting without ending it. Imagine Russia breaks through again and takes everything east of the Dnipro, the river that cuts Ukraine in two, right up to its banks at Kyiv. Step 3: Europe's choice → Option A, hold Kyiv. The Europeans stay west of the river and let their presence do the work. Russia would have to decide whether one more city is worth killing British and French soldiers. It's the cheap option, but it only works if Moscow believes Europe would fire back. → Option B, cross the Dnipro. The Europeans move east to stop the Russians before they reach the river. That saves more of Ukraine, but it means European armies fighting Russia head-on, the war everyone has tried to avoid since 2022. What the plan can't fix A tripwire deters only if it can fight. 2,800 soldiers in a drill is not an army that can hold a front, and one analyst told AP there is almost zero chance the force ever deploys. Ukraine's air defence still runs on American missiles, which Europe can't promise. The Soviets bled for ten years in Afghanistan against a foe armed from outside, and then left. Ukraine could become Russia's version, only next door, with European soldiers standing in the way. The test is simple: watch whether Moscow ever signs a truce that lets Europe in.

— Monte Cristo (@Montecristo_on) November 10, 2026

Ob tem je potrebno vedeti, da je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat opozoril, da bi vstop evropskih/zahodnih enot (vključno s katerimi koli »mirovnimi« ali »zaščitnimi« silami) na ukrajinsko ozemlje pomenil vojno z Rusijo in da bi se takšne sile obravnavale kot legitimni cilji.

Nedavni primeri teh opozoril so navedeni v izjavah iz septembra 2026.

Cilj, o katrem sanjajo v evropskih prestolnicah pa je opisan zgoraj - vzpostaviti ščit, ki bi kot sprožilna vrvica (tripwire) preprečeval ruski vojski, da napreduje proti zahodu.

Načrt temelji na oceni, da si Rusija ne bo upala napasti evropske vojake v Ukrajini, da ne bi sprožila širše vojne.

Zmota pri tej oceni pa bi lahko bila usodna...