ponedeljek, 02. november 2026 leto 31 / št. 306
Pred novim krogom vojne: Evropske države prikrivajo, da so s podporo agresorkama postale legitimne tarče Irana!
Naslednja legitimna tarča?
V evropskih prestolnicah še vedno prevladuje udobna predstava, da je vojna z Iranom nekaj, kar se dogaja »tam doli«, v Perzijskem zalivu, in kar Evropejce zanima predvsem zaradi cen nafte.
To je nevarna iluzija.
In vztraja v trenutku, ko bi se nov krog vojne z Iranom lahko vsak trenutek znova začel...
TRUMP’S IRAN AIR WAR COULD BEGIN AS EARLY AS SUNDAY OR MONDAY Axios reports Washington and Israel are preparing for a bombing campaign lasting up to seven days against Iranian leadership, nuclear facilities, energy sites and other infrastructure. Ten U.S. cargo planes from Fort Bliss have reportedly landed at Israeli air bases, American tankers are already positioned in Israel, and a carrier group with roughly 9,000 personnel is only days away. Gulf states have reportedly been told to prepare for a short, intense campaign. The plan resembles Instant Thunder at Trump speed, compressing the five-ring targeting logic associated with the 1991 Gulf War into days. Iran has spent 35 years studying how the U.S. fights these wars, and it has already rehearsed possible retaliation against Kuwait’s water infrastructure, Saudi oil facilities and Riyadh’s airport. A seven-day air war could therefore produce economic consequences lasting for months. Even if the U.S. and Israel want a quick war, Iran has every incentive to escalate horizontally and prolong the conflict to impose maximum economic and political costs on American voters. That means higher risks for oil prices, gas bills, mortgage rates, retirement accounts and financial markets well into the spring. We could even be heading toward a global recession. Source: Axios, Escalation Trap \ Writer: Naz
— Mario Nawfal (@MarioNawfal) November 1, 2026
Evropske države niso nevtralne opazovalke: svoja letališča, pristanišča in komunikacijske sisteme so dale na voljo ZDA za napade na Iran, Teheran pa je jasno povedal, da bo vsako oporišče, uporabljeno za napade nanj, štel za legitimno tarčo.
Evropski politiki to prikrivajo s formulo, ki jo ponavljajo kot mantro: »mi nismo v vojni, mi samo …«
»Mi nismo v vojni« – zbirka izgovorov
Nekdanji britanski premier Keir Starmer je v spodnjem domu zatrjeval, da je uporaba britanskih oporišč »strogo omejena na dogovorjene obrambne namene« in da se Velika Britanija ameriškim napadom ni pridružila.
Hkrati je sam pojasnil, da je edini način za odpravo grožnje uničenje iranskih raket »pri viru«, v skladiščih in na izstrelitvenih napravah.
Bombardiranje ciljev na iranskem ozemlju, izvedeno iz britanskih oporišč, je torej v londonskem slovarju »obramba«.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izjavil: »Nemčija ne sodeluje v tej vojni. In tako bo tudi ostalo.«
Obrambni minister Boris Pistorius je v Bundestagu ponovil, da Nemčija »ni stranka v vojni«, in dodal: »To ni naša vojna.«
Isti Pistorius pa je dejal, da ne vidi razloga za dvom o zakonitosti ameriške uporabe Ramsteina, Merzov tiskovni predstavnik pa je priznal, da ZDA Ramstein in druga oporišča za vojno proti Iranu uporabljajo, Berlin pa da na to menda »nima vpliva«.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je poudarjala: »Nismo v vojni in nočemo vstopiti v vojno.«
Junija je pojasnila, da je Italija oporišča odstopila za dejavnosti, ki »niso bile kinetične, ampak logistične in tehnične narave«.
Njen obrambni minister Guido Crosetto pa je ob tem priznal, da gre za ameriško »nezakonito vojno«.
The Wall Street Journal: The United States has deployed 50,000 troops and 20 warships in the Middle East to ensure the passage of oil tankers through the Strait of Hormuz. The monthly cost of this operation is estimated at $2-3 billion. And this is the result. https://t.co/yDBf1Sg2Cr
— Sprinter Report (@SprinterReport) October 31, 2026
Vlada torej hkrati priznava, da je vojna nezakonita, in zanjo daje na voljo oporišča.
Kaj pravi mednarodno pravo
Razlikovanje med »vojskovanjem« in »samo omogočanjem« je pravni nesmisel.
Iran may target RAF Fairford in the UK if a new war breaks out, as the base could once again be used by US strategic bombers against Iran. RAF Fairford has hosted B-1B Lancer, B-52H Stratofortress and B-2A Spirit bombers. These aircraft have been used in previous US strikes against Iran and could be deployed again if fighting resumes. Iran has never attacked RAF Fairford before, but the situation may now be different. Iranian army chief of staff and supreme leader Mojtaba Khamenei have ordered the armed forces to respond immediately to any enemy threat, with no geographical restrictions. Iran also has the Khorramshahr ballistic missile, with extended-range variants capable of reaching targets thousands of kilometres away.
— Current Report (@Currentreport1) November 1, 2026
Mednarodno pravo ga ne pozna, saj obstaja več med seboj neodvisnih pravnih podlag, ki pomoč državi, ki vodi agresivno vojno, opredeljujejo kot vpletenost v to vojno.
Prvič, pravo o prepovedi uporabe sile (ius ad bellum).
Resolucija Generalne skupščine ZN 3314 iz leta 1974 o opredelitvi agresije v členu 3(f) med dejanja agresije izrecno uvršča tudi »dejanje države, ki dovoli, da njeno ozemlje, ki ga je dala na razpolago drugi državi, ta uporabi za izvedbo agresije proti tretji državi«.
Država gostiteljica s tem ni zgolj »pomočnica« – po tej opredelitvi sama izvrši dejanje agresije.
Resolucija Generalne skupščine sama po sebi ni zavezujoča, a je bila sprejeta s konsenzom.
Meddržavno sodišče je v zadevi Nikaragva proti ZDA (1986) ugotovilo, da sorodna določba istega člena (točka g) izraža običajno mednarodno pravo, prevladujoče stališče pravne teorije pa enako velja za točko f.
Opredelitev je medtem postala tudi pozitivno pogodbeno pravo: kampalske spremembe Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 2010 so seznam iz člena 3 dobesedno prevzele v novi člen 8 bis o zločinu agresije, ki ga je ratificirala tudi Nemčija.
Temelj vsega pa je seveda prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine ZN.
Iransko zunanje ministrstvo se je na to določbo julija izrecno sklicevalo, ko je britansko odločitev, da ZDA dovoli uporabo Fairforda in Diego Garcie, označilo za dejanje agresije po členu 3(f) in za sokrivdo pri zločinu agresije.
Drugič, pravo mednarodne odgovornosti držav.
Člen 16 Členov Komisije za mednarodno pravo o odgovornosti držav (2001) določa, da je država, ki drugi državi pomaga pri mednarodno protipravnem dejanju in se tega zaveda, za to pomoč mednarodno odgovorna.
To ni mednarodna pogodba, temveč kodifikacija, ki jo je Meddržavno sodišče v zadevi Bosna in Hercegovina proti Srbiji (2007) priznalo za običajno pravo.
Pravni strokovnjaki na nemškem Völkerrechtsblogu so aprila opozorili, da bi omogočanje ameriško-izraelskih napadov lahko pomenilo sokrivdo po členu 16 in kršitev prava nevtralnosti, uporaba Ramsteina za prenos podatkov za upravljanje dronov pa bi Nemčijo obremenila na več ravneh hkrati.
لم تنتظر إيران الضربة الأمريكية التالية. أصدر المرشد الأعلى الإيراني، مجتبى خامنئي، للتو أمرًا صارمًا بـ«رد فوري ومؤثر وغير مقيد جغرافيًا» على أي تهديد من العدو، أيًا كان، في رسالة مكتوبة. ما نعرفه الآن: قبل ساعات: طلب من كبار القادة تحديث قاعدة بيانات الأهداف لوضع «جميع الأصول الأمريكية والإسرائيلية، المادية وغير المادية» في مرمى الضربات. إذا استؤنفت الهجمات: فإن القوات المسلحة الإيرانية والأمة «ستحددان توقيت نهايتها وشروطها». اليوم: محادثات في الدوحة. قال مسؤولون إيرانيون إنه لن تكون هناك محادثات مباشرة على الإطلاق. وأفادت صحيفة قطرية بأنه من المتوقع أن ينضم وفد أمريكي. Nov 3: انتخابات التجديد النصفي الأمريكية. في موعد قد يبدأ من Nov 4: جولة قصيرة ومكثفة من الضربات الأمريكية. وتلقى حلفاء خليجيون إحاطة للاستعداد (MS NOW). ولم يتخذ ترامب قرارًا نهائيًا. نُشر ذلك على حساباته الرسمية — لا عبر قنوات خلفية، ولا عن طريق التسريب، بل علنًا. المتحدث باسم الجيش الإيراني: إذا ضرب ترامب مجددًا، فإن «لهيب الحرب سيجتاح بلا شك نطاقًا جغرافيًا أوسع بكثير». أغلق خام برنت يوم الجمعة قرب $113. لقد تغيرت خريطة الحرب للتو. لا في أشهر. لا في أسابيع. في رسالة مكتوبة واحدة. شارك هذا مع أصدقائك. ينبغي أن يعرفوا هذا.
— Rashid Al Mansoori راشد المنصوري (@Rashid971x) October 31, 2026
Tretjič, pravo nevtralnosti, ki je pozitivno pogodbeno pravo.
Peta haaška konvencija iz leta 1907, katere pogodbenice so tudi Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, vojskujočim se stranem v členu 2 prepoveduje prevoz vojakov in streliva čez nevtralno ozemlje, v členu 3 uporabo naprav na nevtralnem ozemlju v vojaške namene, člen 5 pa nevtralni državi nalaga, da takšnih dejanj na svojem ozemlju ne sme dopustiti.
Država, ki svoje ozemlje odpre za oskrbo z gorivom, vodenje operacij in izvidovanje ene od vojskujočih se strani, nevtralnosti ne more uveljavljati.
Ameriška doktrina »kvalificirane nevtralnosti«, po kateri bi bila pomoč žrtvi agresije dovoljena, je sporna, v tem primeru pa sploh ne pride v poštev, saj pomoč ne gre napadeni državi, temveč napadalcema.
Četrtič, mednarodno humanitarno pravo (ius in bello).
Po členu 52(2) Dodatnega protokola I k Ženevskim konvencijam (1977), ki po študiji Mednarodnega odbora Rdečega križa izraža tudi običajno pravo, so vojaški cilji objekti, ki zaradi svoje narave, lege, namena ali uporabe učinkovito prispevajo k vojaškemu delovanju.
Oporišče, iz katerega vzletajo bombniki, tankerji in vohunska letala ali v katerem deluje poveljniški center, je vojaški cilj ne glede na to, na čigavem ozemlju stoji in kaj o tem pravi gostiteljska vlada.
To seveda ne pomeni, da bi bil dovoljen vsak napad: tudi Iran je vezan na načeli razlikovanja in sorazmernosti, isti pravni strokovnjaki pa so opozorili, da so iranski napadi na civilno infrastrukturo v zalivskih državah presegli okvir zakonite samoobrambe.
Vendar pa je jasno: drža inargumentacija, češ da »mi samo omogočamo vzlete« ni pravna kategorija, ki bi kogarkoli varovala.
Evropa kot zaledje vojne
Dejstva so jasna.
Kot je po pisanju Wall Street Journala povzel protivojni aktivist Bruce Gagnon, je osrednje poveljstvo ameriških operacij proti Iranu v Ramsteinu, od koder vodijo tudi operacije z droni.
Bombniki letijo iz britanskega Fairforda, oskrba z gorivom v zraku poteka iz Aviana v Italiji in Istres-Le Tubé v Franciji, Lajes na Azorih je logistično vozlišče, vohunska letala RC-135 pa letijo iz Soude na Kreti.
Evropa gosti okoli 80.000 ameriških vojakov in približno 40 oporišč. Edina izjema je bila Španija, ki je ZDA prepovedala uporabo skupnih oporišč za napade na Iran.
V Nemčiji je poslanka Levice Lea Reisner zahtevala zaprtje Ramsteina in opozorila, da bi lahko postal legitimna tarča.
Pomoč Izraelu ni od včeraj
Evropska vpletenost se ne omejuje na ameriška letala. Britanski in francoski lovci so Izraelu pomagali že v preteklih spopadih z Iranom.
Aprila 2024 je takratni premier Rishi Sunak potrdil, da so letala RAF sestrelila več iranskih dronov, namenjenih v Izrael.
Junija 2025 je francoski obrambni minister Sébastien Lecornu razkril, da je francoska vojska med dvanajstdnevno vojno prestrezala iranske drone na poti proti Izraelu.
V letošnji vojni je Velika Britanija iz Akrotirija in katarskega Al Udeida pošiljala lovce za prestrezanje iranskih dronov in manevrirnih izstrelkov.
Velika Britanija izdela približno 15 odstotkov vrednosti vsakega lovca F-35, s katerimi Izrael napada Iran, poročilo nevladnih organizacij pa je pokazalo, da so sestavni deli F-35 v Izrael prihajali še mesece po napovedanih omejitvah.
Nemčija je največja evropska dobaviteljica orožja Izraelu: leta 2023 je tja izvozila za 361,4 milijona dolarjev orožja, desetkrat več kot leto prej.
Ciper in Diego Garcia: opozorili, ki ju Evropa ni slišala
Vojna je evropska tla dosegla že prve dni, ko je dron iranske izdelave zadel oporišče RAF Akrotiri na Cipru, nekaj ur po Starmerjevem dovoljenju ZDA.
Britansko obrambno ministrstvo je pozneje sporočilo, da dron ni bil izstreljen iz Irana, po medijskih poročilih naj bi priletel iz Libanona.
Ciper, članica EU, je kljub temu na fronti, saj so Akrotiri, grška Souda in turški Incirlik v dosegu iranskih raket že brez kakršnih koli tehničnih novosti.
Marca je sledilo resnejše opozorilo.
Če so poročila točna, je Iran z izstrelitvijo proti Diego Garcii pokazal, da lahko izstreli rakete z dosegom skoraj 4.000 kilometrov, čeprav je dotlej trdil, da spoštuje samoomejitev 2.000 km.
Spectator je izračunal, da so rakete preletele približno 3.800 kilometrov, kar je ravno razdalja, potrebna za zadetek Gloucestershira, kjer stoji RAF Fairford.
Here comes the warning against UK. Any attack by a B-52 bomber or any other bomber flying from a UK base on Tehran would make the 2 British bases in Cyprus legitimate targets for Iran. As Iranian missiles cannot reach London, they can take out important defence assets in Cyprus (1300 km to 1500 km from Iran). UK has two bases on the island of Cyprus: Akrotiri & Dhekelia. - Akrotiri is a full fledged airbase. - Dhekelia is a signal intelligence gathering hub of UK in Mediterranean Sea. It has highly sophisticated radar communication systems that can gather intelligence from long ranges, even Russia.
— Dr. Syed Mohd Murtaza مرتضیٰ (@syedmohdmurtaza) March 20, 2026
Iran je napad zanikal, generalni sekretar Nata Mark Rutte pa ga ni mogel potrditi.
»Brez geografskih omejitev«
Glede na to, da je Iran opustil vse »geografske omejitve« pri načrtih za povračilne napade, je presenetljivo, da ni več govora o možnosti, da bi rakete usmeril proti Evropi – še posebej ob upoštevanju ostre kritike, ki jo je zunanji minister Irana Abas Aragči namenil Merzu.
Aragči mu je očital izjavo, da Izrael z napadi na Iran namesto Evrope opravlja »umazano delo« (Merz je to res dejal!), februarja pa mu je pripisal »politično naivnost« in »zoprn značaj«.
Merz je vojno pozneje sicer označil za »nepremišljeno«, Ramstein pa je ostal na voljo.
Izjava, pripisana vrhovnemu voditelju Modžtabi Hameneiju 31. oktobra, oboroženim silam nalaga, naj se na napad odzovejo »takoj, učinkovito in brez geografskih omejitev«.
Nekdanji zunanji minister Manučehr Motaki je napovedal, da bo naslednja vojna »dosegla Evropo«, novinarski klub, povezan z državno televizijo, pa je zapisal, da so na seznamu tarč »oporišča agresorjev kjerkoli na svetu«, ZDA pa jih imajo najmanj 128 v 51 državah.
Iranski veleposlanik pri ZN v Ženevi Ali Bahreini je že prej izjavil, da je vsako oporišče, ki omogoča napade na Iran, ne glede na lego »legitimna tarča«, Financial Times pa je avgusta poročal, da Teheran razmišlja o napadih na vojaške cilje v južni in jugovzhodni Evropi.
RAF Fairford kot prva evropska tarča
Če izbruhne nova vojna, bi lahko Iran za tarčo izbral oporišče RAF Fairford v Združenem kraljestvu, saj bi ga ameriški strateški bombniki lahko znova uporabili za napade na Iran.
BREAKING | The official social media account of Iranian Supreme Leader Mojtaba Khamenei confirms that he met with top commanders of the country's armed forces to issue strategic directives. According to the brief statement, the nature of these instructions will be published shortly.
— The Cradle (@TheCradleMedia) October 31, 2026
V preteklosti so v RAF Fairfordu že gostovali bombniki tipov B-1B Lancer, B-52H Stratofortress in B-2A Spirit.
Ta letala so bila uporabljena v prejšnjih ameriških napadih na Iran in bi lahko bila znova aktivirana, če se spopadi nadaljujejo.
Na vrhuncu marčevske napotitve je Fairford gostil 15 bombnikov B-1B in 6 B-52H, Revolucionarna garda pa ga je julija razglasila za legitimno tarčo.
Iran doslej še nikoli ni napadel oporišča RAF Fairford, vendar so se razmere morda spremenile.
Breaking: Iranian forces on the Iranian islands, waiting for the ground incursion claimed by America.. Every man of them equals 100 American soldiers! You simply cannot see them https://t.co/ZeqVwfyV7i
— Iran Press (@ATLAS_PULSEe) November 2, 2026
Načelnik generalštaba iranske vojske in vrhovni voditelj sta oboroženim silam ukazala, naj se na vsako sovražno grožnjo odzovejo nemudoma in brez kakršnih koli geografskih omejitev.
Iran ima na voljo tudi balistično raketo tipa Horamšar; njene različice s podaljšanim dosegom lahko dosežejo cilje, oddaljene več tisoč kilometrov.
Konec septembra so pri Fairfordu aretirali pet moških, policija pa ni našla eksploziva, le nekaj bencina.
Bombniki B-1B so oporišče zapustili 4. oktobra.
Premier Andy Burnham je incident pripisal Revolucionarni gardi, vendar nihče ni bil obtožen, atribucija pa temelji na neobjavljenih obveščevalnih podatkih, Iran pa obtožbe zavrača.
Zelo verjetno je šlo za krajo bencina, ki so jo oblasti napihnile v iranski terorizem.
A ne glede na to, kdo stoji za incidentom, so ZDA zaradi grožnje, povezane z Iranom, umaknile bombnike iz osrednjega evropskega oporišča.
Iranski izstrelki in evropske tarče
| Izstrelek | Vrsta | Doseg (uradno / ocena) | Dosegljive evropske tarče | Opombe |
|---|---|---|---|---|
| Neidentificirana IRBM (verjetno predelani Khorramshahr ali raketa na osnovi Qaem-100) | dvostopenjska balistična raketa srednjega dosega | 3.800–4.000 km (prikazano proti Diego Garcii) | Ramstein, Aviano, Sigonella, Souda, teoretično RAF Fairford in London | Iran napad zanika; lahka bojna glava, slaba natančnost na veliki razdalji |
| Khorramshahr / Horamšar (z lažjo bojno glavo, 750 kg) | tekočegorivna balistična raketa | ~3.000 km (ocena Janesa) | Italija, Balkan, del srednje Evrope, Ciper, Grčija | po Janesu najmočnejša iranska raketa |
| Khorramshahr-4 / Horamšar/ Kheibar | tekočegorivna balistična raketa | 2.000 km z bojno glavo 1.500 kg | Ciper, Grčija, Bolgarija, Romunija, Turčija | uporabljen v vojnah 2025 in 2026 |
| Sejjil | dvostopenjska trdogorivna balistična raketa | ~2.000 km | Ciper, Grčija, jugovzhodna Evropa | hitra priprava za izstrelitev |
| Fattah-1 / Fattah-2 | manevrirna bojna glava / hiperzvočno jadralno vozilo | ~1.400–1.500 km | Ciper (Akrotiri), turški Incirlik | ne seže do zahodne Evrope, ključen za prebijanje obrambe |
| Soumar / Hoveyzeh | manevrirni izstrelek | ~2.000–3.000 km (ocene) | jugovzhodna Evropa, morda Italija | nizek let, težko odkrivanje |
Viri: ocene dosega Khorramshahra po Jeremyju Binnieju (Janes), podatki o Khorramshahru-4 in Fattahu-2, ugibanja o raketi proti Diego Garcii po The Week.
Razdalje do oporišč so približne in izračunane iz severozahodnega Irana.
Postol: proti najsodobnejšim iranskim raketam ni obrambe
Evropski politiki se tolažijo, da jih bo zaščitil ameriški protiraketni ščit.
Teodor Postol, profesor na MIT, ki je že leta 1991 razkril pretiravanja o (ne)uspešnosti Patriotov v zalivski vojni, misli drugače.
V pogovoru z Glennom Diesnom marca letos je ocenil, da so Patriot in Iron Dome proti naprednim iranskim raketam in dronom večinoma neučinkoviti in da je Iran svoje najzmogljivejše rakete prihranil za dolgo vojno.
Sisteme Patriot PAC-3, Arrow in THAAD je označil za »velikansko tehnično prevaro«.
Julija je v oddaji Daniela Davisa trdil, da so iranske manevrirne bojne glave, ki uporabljajo kitajski navigacijski sistem Beidou, praktično neustavljive in da morda le 1 ali 2 odstotka raket PAC-3 dejansko prestreže balistične rakete.
Če nimata ustrezne obrambe niti ZDA niti Izrael, je vprašanje, kaj lahko pričakuje Evropa.
Celo prozahodni analitiki priznavajo, da evropski sistemi nimajo zmogljivosti za prestrezanje raket srednjega dosega.
Grožnja seveda ni neomejena.
Sidharth Kaushal z inštituta RUSI opozarja, da ima Iran manj raket večjega dosega in da je njihov praktični učinek omejen.
Iran's missile arsenal is fully stocked and ready to respond to any aggressor, according to the Supreme Leader's orders, without any geographic restrictions. And this is not limited to the region. https://t.co/WCGwOKdgzX
— IRGC (@IRGC_Global) November 2, 2026
Za politično uničujoč udarec po Fairfordu, Ramsteinu ali Avianu pa ni treba veliko raket. Dovolj je ena, ki pride skozi.
Evropske vlade ne morejo hkrati trditi, da niso v vojni, in svoje ozemlje dajati na voljo kot izstrelitveno ploščad zanjo.
Po mednarodnem pravu so s tem same postale udeleženke, njihova oporišča pa vojaški cilji.
Najbolj zanesljiva protiraketna obramba Evrope zato ni še en milijardni sistem Patriot, temveč politična odločitev, da evropska tla ne bodo več služila kot zaledje vojne proti Iranu - tako kot je to storila Španija.
