EU se centralizira: Manj soglasja, komisarjev, nadzor novih članic, preglasovanje o sankcijah, militarizaciji...

Evropska komisija bo predlagala omejitev nekaterih pravic za prihodnje članice Evropske unije (EU) ter prehod na glasovanje s kvalificirano večino namesto soglasja na številnih področjih, vključno s širitvijo.

Zmanjšali naj bi tudi število komisarjev, s tem pa tudi pravilo, po katerem je imela vsaka država vsaj enega.

To so ključni elementi strategije širitve, ki jo bo Evropska komisija sprejela in objavila 7. oktobra.

Komisija bo predlagala korenito prenovo procesa odločanja v razširjeni EU, spremembe pa si želi doseči tako, da o njih – ne bodo povprašali ljudi.

Model »konsenza« naj bi ukinili, da bi poenostavili sprejemanje odločitev o širitvi, sankcijah in obrambi.

Rapporteur, ki je objavil osnutek napovedanih sprememb je izpostavil tudi ključno vlogo komisarke Marte Kos pri obsežni reformi, ki bo zelo zmanjšala pravice predvsem novim članicam.

Reforma bo najprej prizadela nove članice, kot sta Črna gora in Albanija.

Jasno je, da želi s tem Komisija odvzeti tudi možnost, da bi nove članice na poti v EU z dvostranskimi vprašanji onemogočale naslednje nove članice, kot se je dogajalo doslej.

Dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić je kot alternativo predlagal paketni sprejem vseh članic naenkrat, a ta ideja je bila očitno zavržena v korist ločenega sprejemanja novih članic, ki pa bodo imele v tem procesu manj pravic.

Dva notranja osnutka dokumentov o že dolgo odloženi strategiji širitve, s katerima se je seznanil Rapporteur, predlagata uporabo pravnih prehodnih klavzul, s katerimi bi odpravili zahtevo po soglasju vseh 27 držav v številnih vmesnih fazah postopka pridružitve države kandidatke k EU.

Ta ukrep – za katerega bi bilo potrebno soglasje vseh članic – bi lahko znatno pospešil postopke kandidatur držav, kot so Ukrajina, Črna gora in Severna Makedonija, katerih pot ovirajo le nekatere države članice EU.

NATO je izgubil Ukrajino, Evropa pa se pripravlja na vojno

George Beebe, nekdanji direktor oddelka za analizo ruske situacije pri Cii, opozarja, da je vojna v Ukrajini dosegla kritično fazo in da med zahodnimi voditelji narašča panika, saj potek vojne nasprotuje pripovedi, da… https://t.co/VDkpUgdlt3

— Mira Hace (@MiraHace) September 29, 2026

Prav tako se bo verjetno soočila z nasprotovanjem sedanjih članic, ki se bojijo izgube pravice do veta – čeprav osnutek predvideva »zasilno zavoro«, ki jo lahko vlada sproži, če meni, da so ogroženi »bistveni nacionalni interesi«.

Komisija predlaga, da se nižji prag za glasovanje s kvalificirano večino – 15 držav, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva Unije – uporablja za širši nabor področij, vključno s sankcijami, človekovimi pravicami, obrambo in varnostjo ter davčnimi utajami.

To pomeni, da bodo lahko pomembne varnostne in zunanjepolitične odločitve sprejete kljub nasprotovanju posameznih članic.

»S širitvijo Unije se bo tveganje, da se bodo odločitve zavlačevale ali blokirale, neizogibno povečalo,« je navedeno v notranjem dokumentu.

V ta namen bo Komisija »pripravila delovni program za uporabo prehodnih klavzul«.

»Passerelle klavzule« so prehodne določbe v pogodbah EU, ki omogočajo trajno spremembo pravil glasovanja na posameznih področjih politike s soglasja – pri katerem lahko vse države uveljavijo nacionalno veto – na glasovanje s kvalificirano večino.

Še en sporni predlog bi pomenil, da bi ob širitvi Unije le dve tretjini držav EU dobile evropskega komisarja.

V sedanji Uniji s 27 članicami bi devet držav moralo opustiti pošiljanje predstavnika v Bruselj.

To naj bi razburilo manjše države članice, ki so že od nekdaj trdile, da se je njihov vpliv v Bruslju zmanjšal zaradi širitve Unije.

To pravilo bi v veliki meri zagotovo prizadelo tudi Slovenijo.

Omogočeno pa bo tudi pospešeno sprejemanje držav, ki predstavljajo resno nevarnost za EU - na primer Ukrajine.

Dizen: Europe is in a panic because Russia is winning; Helali: The West needs to destroy Russia as a major power.

VOLGIN: It's no coincidence that protests against the return of mandatory military service have erupted in EU countries.

Norwegian university professor Glen Dizen:… pic.twitter.com/LNL4bH5Xra

—  (@SprinterPress) September 29, 2026

Težave pa bo imela tudi EU: Po porazu na referendumu leta 2008 ima Irska pravno jamstvo, »da bo Komisija še naprej vključevala po enega državljana iz vsake države članice«, česar bi se Dublin moral sedaj odpovedati.

Ob tem se pripravlja tudi obsežen paket »nadzora« novih članic.

Osnutki dokumentov nakazujejo, da bi nove članice lahko ostale v poskusnem obdobju deset let ali več, v tem času pa bi bile podvržene strožjemu nadzoru iz Bruslja.

Kazni v tem poskusnem obdobju bi lahko vključevale začasno odvzem glasovalnih pravic v Svetu ter denarne kazni v okviru na novo uvedenih »finančnih« in »institucionalnih zaščitnih ukrepov«.

Nove članice bodo morale podpisati pravno zavezujočo »začasno zavezo«, da ne bodo blokirale odločitev, o katerih se je dogovorila preostala EU.

 EU seeks radical new powers

Leaked documents show the EU Commission pushes for an end to unanimity

The EU wants to drop national vetos on enlargement, defence and sanctions.

This has long been the dream of Eurocrats pushing for a "United States of Europe". pic.twitter.com/nv4vfqMoug

— Freedom and Sovereignty Initiative Europe (@FSI_Europe) September 29, 2026

Ohranili pa bi se tudi standardni začasni zaščitni ukrepi v zvezi s pridružitvijo ključnim področjem politike EU, od pravosodja in notranjih zadev do kmetijstva.

Nove države bi bile prav tako podvržene časovno omejenim »finančnim zaščitnim ukrepom«, ki bi Komisiji omogočali, da kaznuje nove članice, če bi te odstopile od demokratičnih in pravosodnih standardov.

Nove članice bi morale pred pristopom tudi pristopiti k Evropskemu javnemu tožilstvu, ki preiskuje goljufije v zvezi s sredstvi EU. Vse skupaj pa se seveda poskuša izvesti tako, kot je bilo doslej pogosto v EU – nedemokratično, brez potrjevanja sprememb na referendumih in brez spreminjanja Pogodbe o EU.