REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svet ji ni dovolj: Ursula von der Leyen kot nosilka najslabše nemške tradicije

Svet ji ni dovolj: Ursula von der Leyen kot nosilka najslabše nemške tradicijeZdi se, kot da bi šefica Evropske komisije želela skregati EU ne le z Rusijo in Kitajsko, nosilkama novega večpolarnega reda, temveč tudi z ZDA, hrbtenico Kolektivnega Zahoda, piše nemški zgodovinar Tarik Cyril Amar. Vir: Posnetek zaslona, X

Predsedujoči Evropske komisije Ursuli von der Leyen je v svojem govoru v Strasbourgu uspelo spreti Evropsko unijo s celim svetom, v najslabši tradiciji države, iz katere izvira, piše Tarik Cyril Amar, nemški zgodovinar in predavatelj na Univerzi Koc v Istanbulu.

»'Pa, jasno, da je Nemka pahnila Evropo v vzdušje sovraštva do drugih,' sem pomislil, ko sem poslušal Ursulino dolgovezenje o 'stanju unije' v Evropskem parlamentu,« piše Amar.

Res je, da Evropska unija ni unija, temveč konfederacija, motena z ideologijo nad-nacionalizma, in da strasbourški parlament nima moči za sprejemanje zakonov, vendar so to nepomembne podrobnosti, s kančkom cinizma dodaja nemški zgodovinar.

Kot šefica osrednjega komiteja kariernih birokratov je von der Leynova dejanska neizvoljena Voditeljica in utelešenje frankensteinovske superdržave v poskusu, ki je že zdavnaj pogoltnil sanje idealistov o evropski enotnosti.

Sanje o demokraciji, enakosti, blaginji in miru so tako postale nočna mora v EU, ki je beznica arogantnih in oblasti željnih globalistov, popolnoma izoliranih od ljudi, v gospodarski stagnaciji in prežeta s krizami, polna neenakosti in zdaj še militarizirana.

Ko se je von der Leynova bahala, da je EU pod njeno vladavino postala »močnejša in bolj neodvisna« ter si »zagotovila blaginjo« s povečanjem vojaške porabe za 80 odstotkov v zadnjih petih letih, je le slednje vsaj blizu resnici, o čemer lahko priča njenih 450 milijonov služabnikov.

Ni bede, ki je EUrokrat ne bi mogel še poslabšati, piše Amar.

Von der Leynova zdaj poskuša najslabše nemške tradicije spraviti na raven Bruslja. V 20. stoletju je namreč Nemčiji uspelo ne enkrat, ampak dvakrat, da so jo obkolili sovražniki in da je izgubila vojno. Prvič je bil poraz katastrofalen, drugič pa tako ubijalski, da je trajalo 45 let (in veliko ruske dobre volje), da se je država ponovno združila.

Kljub vsem številnim razlikam med cesarjevo in Führerjevo Nemčijo sta obe trpeli zaradi »germanofrenije«.

Tako kot sodobna »rusofrenija« na Zahodu, tj. prepričanja, da je Rusija na robu tako lastnega razpada kot osvojitve sveta, so tudi Nemci verjeli, da so eksistencialno ogroženi in da so sposobni sami osvojiti Evropo in celo svet, če je potrebno.

In tukaj zdaj na sceno stopi zelo nemška Nemka, Ursula von der Leyen. Najprej s svojo zelo nemško angleščino zlorabi obrabljeni citat Charlesa Dickensa, da je zdaj »najboljši čas in hkrati najslabši«, da bi potem podčrtala, da je EU na vrhuncu moči, a hkrati tudi v največji nevarnosti. Nato pa, zavedajoč se, da se bo to razumnemu poslušalcu slišalo nesmiselno, ponovi, da je to res, »čeprav se ne sliši tako«.

Orwell za začetnike - dva in dva je pet, če tako pravi Velika sestra iz Centralni komite iz Bruslja. Vir: Posnetek zaslona, X

Dejansko sporočilo njenega govora je bila napoved vojne ali vsaj kljubovanja vsem, ki nekaj pomenijo v svetu.

V resnično paranoičnem slogu je von der Leynova najprej izjavila, da se EU sooča s »sovražnim svetom«, ki ga vodi Rusija.

Čestitala si je, da se je EU znebila »strupene odvisnosti« od ruske nafte in plina, kar je domiseln način za opis odpovedi zanesljivi in ​​cenovno dostopni energiji v korist predragih in nepredvidljivih dobav iz ZDA in vojno razdejana Bližnjega vzhoda.

Njene ostre besede naperjene zoper Peking je treba gledati v kontekstu pogajanj EU s Kitajsko, katerih cilj je nadomestiti upadajočo konkurenčnost evropske industrije.

Vendar se Ursula ni zadovoljila le s tem, da bi vrgla rokavico Kitajski in Rusiji, središču nastajajočega večpolarnega reda.

EU ni v vojni z Rusijo - je v vojni z razumom lastnih državljanov, piše Amar. Vir: Posnetek zaslona, X

Ženska, ki je nekoč skoraj poljubila noge Donaldu Trumpu in podpisala brezpogojno kapitulacijo v trgovinski vojni, piše Amar, zdaj napada Združene države Amerike, silo, od katere je EU v resničnem svetu strupeno odvisna in na kateri sloni upadajoča moč Kolektivnega Zahoda.

Najbolj agresiven napad von der Leynove na Washington je bil poziv k »pridruženemu članstvu« Kanade v EU, kar je status, ki dobesedno še ne obstaja, je geografsko in geopolitično nesmiseln in verjetno ne bo dobil soglasja vseh 27 članic.

Čeprav je nerealna, je ta ideja zagotovo razjezila Washington.

Trump je že izjavil, da bi bilo kaj takega »sovražno dejanje« in da je pripravljen stopnjevati carinsko vojno z EU. Kanadski premier Mark Carney, ki je bil častni gost von der Leynove v Strasbourgu, se je že lotil problema nadzora škode.

Ursulina ponudba Kanadi, ki je nedvoumno protiameriška, bi lahko bila še bolj nevarna. EU je namreč pred kratkim začela žlobudrati o skominah po Arktiki, prek Grenlandije, ki je formalno dansko ozemlje.

Glede na ameriške ambicije po priključitvi otoka so se nekateri v Bruslju očitno odločili, da je najboljši način za »obrambo« Grenlandije, da se EU združi s Kanado.

To lahko pojasni hitrost in silovitost ameriškega odziva, ki presega pomisleke glede trgovinskih odnosov Kanade z EU.

Če je Arktika pravi cilj Bruslja, potem je to igra za ves denar, opozarja nemški analitik.

»Bravo, Ursula, uspelo ti je, da si EU hkrati sprla z vsemi.

Tvoji nemški predniki so lahko ponosni,« sklene Amar.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke