REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vzpon in padec F-35: Od vladarja neba do predragega »letečega pingvina«

Vzpon in padec F-35: Od vladarja neba do predragega »letečega pingvina«Najdražje orožje na svetu trpi zaradi tehničnih težav in dvomov o bojni učinkovitosti, medtem ko le stroški uporabe strmo naraščajo, piše ruski vojaški strokovnjak Dmitrij Korniev. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški lovec F-35 v zadnjem času znova pritegne pozornost medijev: od svoje vloge v vojni proti Iranu in dobav drugim državam do nove rakete, izdelane samo zanj, in nepredstavljivih obratovalnih stroškov.

Ruski vojaški strokovnjak Dmitrij Korniev za RT International analizira usodo tega večnamenskega lovca pete generacije.

Največja prednost F-35 je tehnologija »stealth«, torej sposobnost minimalnega radarske odseva. V znanem poročilu iz leta 2015 je ameriški testni pilot ugotovil, da F-35 redno izgublja zračne boje proti lovcu četrte generacije F-16D. Novi lovec »Lockheed Martina« preprosto ni mogel dovolj hitro in spretno manevrirati.

Toda mediji niso omenili, da je šlo za eksperimentalni prototip F-35, brez napredne bojne programske opreme, ki je bil med manevri omejen na 5,5 gravitacije, medtem ko je F-16 zdržal kar devet.

Takoj ko je F-35 prejel polno bojno programsko opremo (začenši z Block 3F), je med vajami zlahka premagal lovce četrte generacije. Vendar tudi takrat ni zmagal z manevriranjem, temveč z uporabo svoje »nevidnosti« tako, da se sploh ni vključil v boj iz bližine, se spominja Korniev.

»Nevidnost« se tukaj nanaša na nizko radarsko odbojnost F-35, zahvaljujoč obliki letala in posebnim premazom, ki absorbirajo radarske signale.

Lovci pete generacije bi morali imeti močne motorje, ki bi lahko leteli s hitrostjo nad zvokom. Čeprav F-35 formalno izpolnjuje ta kriterij, se različica A s težavo vzdržuje nadzvočne hitrosti, medtem ko sta različici B in C omejeni na največ 1,2 Macha zaradi nevarnosti taljenja repa in radarskega premaza. Toliko o »nadzvočnem« lovcu!

Celotna ameriška strategija v zraku temelji na predpostavki, da bodo nevidna letala lahko izstrelila rakete dolgega dosega, preden jih sovražnik opazi, in se tako izognila bližnjemu boju, ugotavlja ruski strokovnjak.

Druga velika prednost lovcev pete generacije je možnost povezovanja v omrežje, z uporabo informacijskih sistemov, ki jim omogočajo izmenjavo podatkov v realnem času, pa tudi nadzor nad drugimi letali in brezpilotnimi letali. Tehnično gledano je F-35 že opremljen za takšne operacije.

Težave se pojavljajo pri drugih lastnostih. Na primer, lovci pete generacije bi morali imeti močne motorje, ki bi lahko leteli s hitrostjo nad zvokom. Čeprav F-35 formalno izpolnjuje ta kriterij, se različica A s težavo vzdržuje nadzvočne hitrosti, medtem ko sta različici B in C omejeni na največ 1,2 Macha zaradi nevarnosti taljenja repa in radarskega premaza. Toliko o »nadzvočnem« lovcu!

Očitno so za to odgovorne napake letalskega motorja F135, ki ga proizvaja »Prett & Whitney«, ki po poročanju medijev trpi zaradi prekomernega segrevanja, prehitre obrabe delov turbin in pomanjkanja rezervnih delov.

Dokler so »nevidni« F-35 sposobni zadeti cilj z varne razdalje, te težave z manevriranjem niti niso tako pomembne.

Če pa pride do bližnjega boja, imajo težave tako z lovci četrte generacije kot s konkurenti, kot je na primer ruski Su-57.

Poleg tega so stroški delovanja F-35 astronomski. Skupni stroški načrtovanja, razvoja, izdelave in delovanja tega letala so že presegli dva bilijona dolarjev in še naprej naraščajo. Gre za najdražje orožje v zgodovini.

Tudi stroški na letalsko uro, edino, kar zanima končne uporabnike, so izjemno neugodni. Medtem ko standardni F-16 stane približno 22.000 dolarjev na uro, se ta številka za F-35 giblje med 35.000 in 42.000 dolarji, kar je za serijsko letalo nesprejemljivo.

Da ne omenjamo izjemno kompleksne programske opreme za letenje in bojne operacije, ki ima več kot 24 milijonov ukaznih vrstic.

Zakaj se torej F-35 proizvaja v tako velikem obsegu?

Trenutno je edino lovsko letalo pete generacije na Zahodu, z izdelanih več kot 1300 kosov, načrtujejo pa izdelavo še 2000. Približno 20 držav jih namerava v naslednjem desetletju vključiti v svoj arzenal. Zakaj?

Ne toliko zaradi tehnoloških in bojnih zmogljivosti F-35, temveč zaradi politike.

Tukaj ne gre za le lovsko letalo, temveč simbol tesnega zavezništva z ZDA.

Države, ki kupijo F-35, dobijo od Washingtona določene ugodnosti; Izrael ima na primer proste roke za bojne operacije in neomejen dostop do ameriškega arzenala.

Kar zadeva Nemčijo, bi rada kupila F-35, ker je to edino letalo, ki je trenutno na trgu in lahko nosi ameriške jedrske bombe, ki so na nemških tleh v okviru Natovega programa »jedrske izmenjave«.

Države, kot so Turčija, Japonska in Južna Koreja, računajo na zmogljivosti F-35 v omrežnem vojskovanju.

Čeprav vse tri države delajo na domačih alternativah ameriškemu lovcu, te še niso pripravljene.

Medtem so pripravljene spregledati vse pomanjkljivosti »pingvina«, kot F-35 neuradno imenujejo piloti.

Za omenjene države je ključnega pomena, da ohranjajo dobre odnose z ZDA, kar se lepo ujema s potrebo po čimprejšnji pridobitvi naprednih lovskih letal.

Ne glede na to, kako boljši je ruski Su-57, nakup teh lovcev ne bi bil všeč ne Washingtonu ne Bruslju, zaključuje Korniev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke