REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hutiji grozijo z popolno blokado Rdečega morja: Pentagon se boji vojne na dveh frontah

Hutiji grozijo z popolno blokado Rdečega morja: Pentagon se boji vojne na dveh frontahAmeriški uradniki opozarjajo, da bi morebitna blokada savdskih pristanišč v Rdečem morju lahko razširila konflikt z Iranom, ogrozila svetovni trg nafte in dodatno obremenila ameriško vojsko. Vir: Posnetek zaslona, X

Grožnja jemenskih Hutijev z uvedbo pomorske blokade Savdske Arabije v Rdečem morju bi lahko odprla novo fronto v konfliktu z Iranom in dodatno obremenila ameriške vojaške zmogljivosti, opozarjajo sedanji in nekdanji ameriški uradniki.

Hutiji, ki imajo podporo Teherana, so napovedali, da ladjam ne bodo dovolili natovarjanja ali raztovarjanja blaga v savdskih pristaniščih, kar bi po ocenah lahko blokiralo izvoz savdske nafte in ogrozilo približno sedem odstotkov svetovne oskrbe s to energijo

Čeprav Riad še ni zaprosil za vojaško pomoč Washingtona, je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da so Združene države pripravljene odreagirati, če bodo Hutiji poskušali blokirati plovbo v Rdečem morju.

»Če se bo kaj takega zgodilo, se bomo s tem spopadli.

S Hutiji smo se že spopadli,« je dejal Trump.

Vendar ameriški vojaški in varnostni analitiki opozarjajo, da bi odprtje še ene fronte dodatno obremenilo ameriške sile, ki so že vpletene v operacije proti Iranu in vzdrževanje blokade iranskih pristanišč.

»Pravzaprav razdelite vire med dve aktivni fronti,« je ocenil Jason Campbell, nekdanji visoki uradnik Pentagona.

Pojasnil je tudi, kaj to pomeni: ZDA bi morale del svojih vojnih ladij premakniti iz Perzijskega zaliva bližje Jemnu, da bi lahko hkrati napadale položaje Hutijev in branile svoje sile pred raketami in brezpilotnimi letali.

»Ta bedak Trump ni prenehal, dokler ni dosegel, da so tudi Hutiji zaprli Rdeče morje. Trump je bedak, je nečloveški, je nasilen in je na to ponosen. Ima jedrski gumb in je popolnoma zmešan. To je očitno«, je Trumpovo bahanje ocenil eden od komentatorjev.

Poleg tega ameriški strokovnjaki spominjajo, da so se Hutiji izkazali za zelo odporne – leta so se upirali zračnim napadom koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, pa tudi kasnejšim ameriškim operacijam.

»Hutiji so večkrat dokazali, da imajo sposobnost in pripravljenost ogroziti pomorski promet v Rdečem morju in ožini Bab el-Mandeb,« je dejal Michael Mulroy, nekdanji namestnik pomočnika ameriškega obrambnega sekretarja za Bližnji vzhod.

Niti kampanja zračnih napadov, ki jo je sprožila administracija Josepha Bidna, niti intenzivnejše bombardiranje med Trumpovim mandatom nista uspela odvrniti Hutijev od napadov na vojne in trgovske ladje. Lanska dvomesečna operacija proti Hutijem je zahtevala napotitev dveh ameriških letalonosilk, več vojnih ladij, lovskih letal in strateških bombnikov B-2.

Čeprav ima ameriška vojska največji vojaški proračun na svetu, uradniki priznavajo, da so viri omejeni, saj je velik del razpoložljivih zmogljivosti že uporabljen v agresiji na Iran. Navajajo, da ​​je na Bližnjem vzhodu že več kot 20 vojnih ladij ameriške mornarice in na stotine vojaških letal, medtem ko v regijo prihajajo dodatne sile.

Analitiki opozarjajo, da bi morebiten konflikt s Hutiji zahteval znatne pomorske, zračne in obveščevalne vire, kar bi dodatno obremenilo ameriško vojsko.

Po drugi strani pa upokojeni častnik ameriških marincev Mark Kancian meni, da niti Hutiji ne bi mogli dolgo vzdrževati pomorske blokade, ker bi se zaradi ameriške blokade Irana soočili s težavami z oskrbo.

»Ameriška blokada ni stoodstotno učinkovita, je pa zelo učinkovita.

Zato bi bilo za Hutije zelo težko nadaljevati tovrstno kampanjo dlje časa,« je ocenil Kancian.

Če se bodo grožnje uresničile, bi se lahko kriza v Rdečem morju spremenila v novo fazo širšega regionalnega konflikta, kar bi imelo posledice ne le za varnost Bližnjega vzhoda, temveč tudi za svetovni energetski trg in mednarodno trgovino.

Podatki o prometu potrjujejo takojšen vpliv te napovedi: število ladij, ki so prečkale ožino Hormuz, se je zmanjšalo za 31 %, v ožini Bab al-Mandeb pa za 34 % v le enem dnevu intenzivnih pomorskih operacij.

Po zadnjih razpoložljivih informacijah Hutiji niso več zgolj grozili, ampak so začeli izvajati napovedano pomorsko blokado, čeprav za zdaj ne gre za popolno fizično zaporo ožine Bab el Mandeb.

Razmere so trenutno takšne:

  • 20. julija 2026 so Hutiji uradno razglasili pomorsko blokado Savdske Arabije in sporočili, da bodo napadali ladje, povezane s savdskimi pristanišči v Rdečem morju. (Reuters)

  • Danes (23. julija) so prevzeli odgovornost za napad na dva savdska naftna tankerja v bližini pristanišča Jizan z raketami in droni. To je prvi konkreten poskus uveljavljanja napovedane blokade. (Reuters)

  • Zaradi teh napadov so nekatere ladjarske družbe že začele spreminjati plovne poti ali odlagati plovbo skozi Bab el Mandeb, promet skozi ožino pa je občutno upadel. (The Wall Street Journal)

Pomembno pa je razlikovati med dvema stvarma:

  • Popolna zapora Bab el Mandela bi pomenila, da skozi ožino praktično ne bi mogla pluti nobena trgovska ladja.

  • Sedanja blokada je bližje temu, kar vojaški analitiki imenujejo blokada z grožnjo sile: Hutiji z napadi na izbrane tankerje in z napovedjo nadaljnjih napadov skušajo doseči, da ladjarji sami prenehajo uporabljati savdska pristanišča ali plovbo skozi območje. Za takšno blokado ni treba fizično zapreti celotne ožine. (Council on Foreign Relations)

Zato ne gre več samo za grožnje. Hutiji so že prešli k vojaškim akcijam za uveljavitev svoje napovedane blokade, vendar Bab el Mandeb še ni popolnoma zaprt. Prehod je še vedno mogoč, vendar z bistveno večjim tveganjem, zaradi česar se del ladijskega prometa že preusmerja okoli Rta dobrega upanja. (The Wall Street Journal)

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek