REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski uradniki in »strokovnjaki« neprestano lažejo o Romuniji in »dezinformacijah«, da bi širili - dezinformacije!

Slovenski uradniki in »strokovnjaki« neprestano lažejo o Romuniji in »dezinformacijah«, da bi širili - dezinformacije!Milosavljević, Volk in Svete niso borci proti dezinformacijam, pač pa podporniki državnih in paradržavnih (EU) dezinformacij. Vir: Posnetek zaslona, X

V Sloveniji osrednji mediji, vlada in tudi »strokovnjaki« in vladni uradniki (v zadnjem času zlasti Vojko Volk, Marko Milosavljević in Uroš Svete, pa tudi drugi) v številnih »osrednjih« medijih na veliko razpredajo o poplavi dezinformacij in kibernetskih napadih, za katerimi naj bi stali nekakšni zunanji (in morda tudi notranji?) sovražniki.

Marko Milosavljević je na primer Romunije in vpliv tujih akterjev na tamkajšnje volitve opozoril v oddaji Politično s Tanjo Gobec na Televiziji Slovenija (TVS), ki je bila predvajana 1. marca 2026.

V pogovoru je Milosavljević izpostavil naslednje ključne točke:

Romunski scenarij: Kot primer tveganja za Slovenijo je navedel nedavne dogodke v Romuniji, kjer so tuji akterji (predvsem Rusija) prek platform, kot je TikTok, s pomočjo dezinformacij in algoritmov strateško vplivali na volilni izid.

V resnici je bila zadeva povsem obratna...

Strateške kampanje: Milosavljević je poudaril, da takšni vplivi niso naključni, temveč del širših dezinformacijskih kampanj, ki v zadnjem obdobju, po oceni Milosavljevića pogosto spremljajo evropske volitve.

Opozorilo za Slovenijo: Milosavljević je izpostavil, da Slovenija na takšne vdore v volilni proces ni imuna, zato je v luči prihajajočih parlamentarnih volitev 2026 nujna identifikacija in omejevanje tovrstnega širjenja lažnih informacij.

O tej temi je podrobneje govoril tudi ob predstavitvi publikacije Boj proti dezinformacijam na Fakulteti za družbene vede (FDV) 25. februarja 2026, kjer je s soavtorji analiziral pravne in strokovne vidike boja proti tovrstnim manipulacijam.

Ljudski opazovalec
Nekoč je delo cinkarjenja in špecanja sodržavljanov izvajal nacističen Volkisher Beobachter, danes to delo opravljajo ljudski opazovalci Milosavljević, Svete, Volk. Vir: Posnetek zaslona, X

Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost, je primer Romunije izpostavil kot opozorilni scenarij ob nedavnem poročanju o kibernetskih napadih in vplivih na slovenska digitalna omrežja konec februarja 2026.

Tudi Volk je poudaril, da so dezinformacije neposreden napad na demokratične vrednote in da primer romunskih volitev 2024, kjer naj bi proruski akterji prek TikToka dosegli razveljavitev procesa, služi kot dokaz, kako hitro lahko tuji vplivi destabilizirajo državo.

Uroš Svete, direktor Urada vlade za informacijsko varnost, je v istem obdobju (februar 2026) opozarjal na tehnično plat teh groženj.

Podobno kot Milosavljević je tudi Svete v izjavah za medije pojasnjeval, da so dezinformacijske kampanje pogosto podprte s kibernetskimi vdori v vladno infrastrukturo in da je romunski primer pokazal nujnost sodelovanja s platformami (TikTok, Meta), čeprav država nima neposrednih vzvodov za brisanje vsebin, kar je potrdil tudi Milosavljević.

Skupna točka vseh treh strokovnjakov je bila ugotovitev, da je bila Romunija leta 2024 »laboratorij« za nove oblike hibridnega vojskovanja, ki se mu mora Slovenija pred volitvami 2026 aktivno zoperstaviti.

Gre za tipično, propagandistično podžiganje ljudi in nabiranje točk s pomočjo laži in igranja na karto zunanje ogroženosti, ki jo vse oblasti, pa naj gre za diktature ali demokracije, zelo rade in s pridom uporabljajo.

Do danes nismo videli nobenega dokaza o tem, kdo naj bi bil za nekakšnimi »kibernetskimi napadi« in kaj konkretno naj bi bile dezinformacije v Sloveniji – razen da je trivialni inštitut Trivelis, ki ga finančno vzdržuje obrambno ministrstvo, v enem primeru očitno brez racionalne utemeljitve izpostavil en kritičen FB zapis Uroša Lipuščka.

Gre za tipično, propagandistično podžiganje ljudi in nabiranje točk s pomočjo laži in igranja na karto zunanje ogroženosti, ki jo vse oblasti, pa naj gre za diktature ali demokracije, zelo rade uporabljajo.

Takšno nedoločeno obtoževanje je zelo pripravno, kajti tako lahko omenjeni vladni propagandisti svojo besedno meglo prodajajo še naprej.

Plačilo za to pa so seveda razne vladne sinekure, finančne podpore in neoviran ter pogost dostop do državnih medijev.

Pri tem pa vsi ponavljajo, zanimivo, še laž o tem, da so bile romunske volitve skorajda »ukradene« zaradi ruskega vpliva, čeprav ves svet (razen cenzurirane EU) ve, da so v resnici vladne stranke same naredile afero in dejanje (objavo plačanih reklam), ki so jih nato pripisale oziroma podtaknile neodvisnemu kandidatu Călinu Georgescuju.

Tega je nato romunsko ustavno sodišče na podlagi sfabriciranih obtožb diskvalificiralo, vendar v Sloveniji vladni uradniki in strokovnjaki o tem primeru še vedno lažejo.

Da lažejo, je očitno.

A zakaj lahko lažejo?

Učne urice v razredu mentorja: Propaganda 101. Vir: Posnetek zaslona, X

Odgovor na to vprašanje nam daje shema evropske medijske, cenzurne hobotnice, ki pa jo je, paradoksalno, razkril prav ameriški kongres.

Poročilo enega od njegovih odborov namreč razkriva, da je Bruselj povzročil romunski volilni polom in da se prav zato sooča z obtožbami, da duši svobodo govora Evropejcev in Američanov.

Odbor za pravosodje ameriškega predstavniškega doma je namreč objavil podrobnosti o tem, kar po njegovih trditvah predstavlja desetletno kampanjo Evropske komisije za omejevanje političnega izražanja na spletu, v okviru katere se s komaj prikritimi grožnjami brišejo memi, satira in vse, kar Bruselj imenuje »dezinformacije«.

V poročilu je odbor EU obtožil »neposrednega kršenja« pravice do svobodnega izražanja Američanov in Evropejcev, saj je Evropska komisija pritiskala na večje platforme družbenih medijev, naj cenzurirajo zakonite, vendar domnevno »sovražne« ali drugače sporne vsebine.

Na podlagi političnih dokumentov, elektronske pošte in zapisnikov zaprtih sestankov v Bruslju je poročilo ameriškega kongresa ugotovilo, kako so se prostovoljna srečanja s tehnološkimi vodstvenimi delavci hitro spremenila v izsiljevanja v slogu mafije, pri čemer so nad vodji platform visele grožnje s pravnimi ukrepi in večmilijonskimi globami.

Cenzurna kampanja Evropske unije se je resno začela že leta 2015.

Podpirala je pregon sovražnega govora kot nekakšna ekspertka, vztrajno molči pa o cenzorskih posegih EU in napadih na svobodo govora: Nika Kovač. Vir: Posnetek zaslona, X

Takrat je Evropska komisija ustanovila Internetni forum EU, navidezno z namenom »obravnavanja zlorabe interneta za teroristične namene«.

Naloga zadevnega foruma se je kmalu razširila na nadzorovanje širokega spektra političnih izjav, ki jih je poimenovala »mejna vsebina« – gradivo, ki ni bilo nezakonito, vendar je bilo kljub temu tarča cenzure Bruslja.

Forum je med letoma 2016 in 2018 sestavil dva domnevno nezavezujoča »kodeksa ravnanja«, enega v zvezi z »sovražnim govorom« in drugega v zvezi z »dezinformacijami«.

Od leta 2018 naprej so bili vodilni iz vseh večjih platform prisiljeni več kot 100-krat srečati se z bruseljskimi birokrati in nevladnimi organizacijami, ki podpirajo cenzuro, da bi dokazali, da sprejemajo ukrepe za »zniževanje in odstranjevanje« vsebin, ki so bile za EU nesprejemljive.

Nekateri so temu nasprotovali - tudi v Evropskem parlamentu. A so ostali v manjšini...

V zasebnih e-poštnih sporočilih so zaposleni v Googlu navedli, da »pravzaprav nimajo izbire«, ali se bodo udeležili teh »prostovoljnih« sestankov ali ne.

Na lanskoletni varnostni konferenci v Münchnu je ameriški podpredsednik J. D. Vance EU izrecno opozoril, da največje grožnje, s katerimi se sooča, niso zunanje, ampak notranje – namreč odmik od tradicionalnih vrednot.

Na vrhu Vancevega seznama je bila svoboda govora.

Vanceovo opozorilo in tipičen odziv osrednjih medijev v Sloveniji. Vir: Posnetek zaslona, Delo

Vance je evropske voditelje obtožil, da uporabljajo izraze iz »sovjetske dobe«, kot sta »napačne informacije in dezinformacije«, da bi utišali politično opozicijo.

Kritiziral je razveljavitev volitev v Romuniji in pregon posameznikov zaradi komentarjev v Nemčiji, Švedski in Združenem kraljestvu.

Rezultat napačnega komentarja na družbenih omrežjih v EU: ilustracija NachdenkenSeiten. Vir: Posnetek zaslona

Podpredsednik ZDA je tudi opozoril, da bo prihodnja podpora Združenih držav Evropi odvisna od tega, ali bodo vlade dejansko spoštovale svobodo govora.

Zdi se, da opozorilo, izdano v Münchnu, nekako ni doseglo Bruslja.

Kakšne vrste govora torej cenzurira EU?

Za začetek lahko navedemo kar splošno prepoved vseh ruskih medijev, ki je v bistvu v popolnem nasprotju z zavezujočimi mednarodnimi konvencijami.

EU je prepovedala RT v vseh svojih jurisdikcijah.

V svojem priročniku o »mejnih vsebinah« je Internetni forum EU priporočil širok spekter vsebin za spremljanje, razvrščanje in brisanje.

Ta seznam je vključeval »populistično retoriko«, »protivladne/protievropske« vsebine, »protielitne« vsebine, »politično satiro«, »protimigrantsko in islamofobično vsebino«, »proti beguncem/priseljencem usmerjeno razpoloženje«, »proti LGBTIQ« usmerjene vsebine in »meme subkulturo«.

Ta seznam vključuje »populistično retoriko«, »protivladne/protievropske« vsebine, »protielitne« vsebine, »politično satiro«, »protimigrantsko in islamofobično vsebino«, »proti beguncem/priseljencem usmerjeno razpoloženje«, »proti LGBTIQ« usmerjene vsebine in »meme subkulturo«. S tem je prizadet širok spekter svobode govora.

S tem je bil seveda prizadet širok spekter svobode govora.

EU pa vse to nadzoruje s svojimi institucijami, ki so priprava na ustanovitev »ministrstva za resnico«, ki ga je napovedala Ursula von der Leyen.

Nevladne organizacije pri tem služijo kot izvajalke cenzure v vlogi zaupanja vrednih špicljev (trusted flaggers).

Odbor za pravosodje ameriškega predstavniškega doma je v svojem poročilu navedel, da »ta vprašanja predstavljajo prevladujoče teme današnjega evropskega – in pravzaprav globalnega – političnega življenja«.

O njih pa v EU ni mogoče svobodno razpravljati, ker se takšne teme na družbenih omrežjih – brišejo ali pa postavljajo nižje, izpod praga vidnosti.

To opažamo tudi pri Insajderju – naše objave, predvsem na FB-u preprosto »izginejo«.

Vir: Posnetek zaslona, FB

Ko je leta 2020 izbruhnila pandemija covid-19, so uradniki EU na podoben način začeli pritiskati na tehnološka podjetja, naj »znižajo in odstranijo« vsebine, ki so skeptične do cepiv in ukrepov zaprtja, kot navajajo dokumenti Evropske komisije.

Na dvomesečnih sestankih so bile (večinoma ameriške) platforme pozvane, naj »posodobijo [svoje] pogoje storitev ali prakse moderiranja vsebin« v zvezi s cepivi, še dolgo preden so cepiva prvič prišla na trg.

»Cepljenje bo naš novi poudarek v boju proti dezinformacijam o covidu,« je novembra v telefonskem pogovoru vodilnim v TikToku povedala podpredsednica komisije Vera Jourova.

Na vprašanje, kako opredeljuje dezinformacije, je komisija platforme napotila na Global Disinformation Index (GDI), levičarsko aktivistično organizacijo, ki jo financira George Soros in ki je organizirala bojkot oglaševalcev desničarskih novičarskih spletnih strani v ZDA.

Platforme so bile pod pritiskom, da »zmanjšajo dezinformacije o Ukrajini v Srednji in Vzhodni Evropi« in tako zagotovijo, da občinstvo v teh regijah ne bo prejemalo proruskih vsebin.

Ko se je konflikt v Ukrajini februarja 2022 zaostril, je Evropska komisija spremenila svoj fokus.

Platforme so bile zdaj pod pritiskom, da »zmanjšajo dezinformacije o Ukrajini v Srednji in Vzhodni Evropi« in tako zagotovijo, da občinstvo v teh regijah ne bo prejemalo proruskih vsebin.

Do aprila je YouTube Evropski komisiji sporočil, da je »odstranil več kot 80.000 videoposnetkov in 9.000 kanalov« zaradi »minimaliziranja ali trivializiranja ruske invazije na Ukrajino«.

Kaj je bilo mišljeno s »banalizacijo« konflikta, ni bilo nikoli pojasnjeno, vendar je odgovor očitno zadovoljil EU.

Nato je bila uvedena katastrofalna direktiva DSA, za katero so v Sloveniji glasovali vsi poslanci libralno-levih strank.

Preden je bil leta 2022 sprejet Zakon o digitalnih storitvah (DSA), je EU računala na to, da bodo platforme spoštovale njene »prostovoljne« kodekse ravnanja.

Zakon je te prostovoljne sporazume naredil pravno zavezujoče.

EU lahko tehnološkim platformam naloži globo v višini do 6 % njihovega globalnega letnega prometa, če ne omejijo »razširjanja nezakonitih vsebin« in »ne obravnavajo širjenja dezinformacij«.

V celotnem besedilu DSA je beseda »dezinformacija« omenjena 13-krat, ne da bi bila opredeljena.

V celotnem besedilu DSA je beseda »dezinformacija« omenjena 13-krat, ne da bi bila opredeljena.

Uradniki EU so vodilnim v tehnološkem sektorju večkrat povedali, da bo spoštovanje njihovih nejasnih kodeksov o »sovražnem govoru« in »dezinformacijah« zaščitilo pred kaznovanjem zaradi kršitev DSA.

Premisa je spominjala na mafijsko izsiljevanje zaščite, saj je namestnik direktorja direktorata Komisije za komunikacije leta 2024 platformam povedal, da se zavrnitev podpisa kodeksov ravnanja »lahko upošteva ... pri ugotavljanju, ali ponudnik izpolnjuje obveznosti, določene v DSA.«

Zaradi grožnje s pravnimi ukrepi je TikTok spremenil svoje pogoje storitve in prepovedal »napačne informacije, ki spodkopavajo zaupanje javnosti«, »medije, predstavljene izven konteksta« in »napačno predstavljene avtoritativne informacije«.

Vojko Volk: Slovenija se medtem, tako kot vsa Evropa že obrača proti Kitajski, zato je čas za nove (ne)uspehe - v boju proti dezinformacijam. Vir: Posnetek zaslona, X

Kot je v svojem poročilu ugotovil ameriški pravosodni odbor, »tega pravila preprosto ni mogoče izvrševati na pravičen način.«

Odkar je leta 2023 začela veljati DSA, je Evropska komisija pritiskala na platforme, naj cenzurirajo vsebine pred nacionalnimi volitvami na Slovaškem, Nizozemskem, v Franciji, Moldaviji, Romuniji in na Irskem ter med volitvami v EU junija 2024.

Evropska komisija je organizirala »sisteme hitrega odzivanja«, ki so pooblaščali pro-bruseljske »preveritelje dejstev«, da so označili vsebine za odstranitev.

Platforme, ki te vsebine niso odstranile, so bile kaznovane z »izvršilnimi ukrepi« v skladu z DSA, je Komisija pojasnila na sestanku pred volitvami v EU.

Najbolj očitni primer vmešavanja EU se je zgodil v Romuniji leta 2024, ko je neodvisni kandidat Călin Georgescu presenetljivo zmagal v prvem krogu volitev.

Romunske in evropske oblasti so takoj razglasile, da se je Rusija vmešala v volitve in na platformi TikTok vodila usklajeno kampanjo, da bi Georgescuju pomagala do zmage.

Toda TikTok ni našel nobenih dokazov o ruskem vmešavanju in je komisiji pod taktirko von der Leynove sporočil, da so ga oblasti v Bukarešti dejansko prosile, naj cenzurira vsebine, naklonjene Georgescuju.

Te vsebine so vključevale »nespoštljive« objave, ki »žalijo [vladajočo!] stranko PSD«, ki ji ni kazalo, da bo zmagala na volitvah.

Kljub temu so volitve razveljavili, EU pa je TikToku naložila, naj poostri svoje »ukrepe za ublažitev«, preden se bodo volitve ponovile leta 2025.

Obenem se je izkazalo, da naj bi plačane kampanje, ki so jih pripisali neodvisnemu kandidatu Georgescuju – v resnici plačala vladna stranka PSD.

Ne glede na to pa je bil iz volitev izključen – Georgescu.

Ključne ugotovitve TikToka in ameriškega kongresa so naslednje:

- Odsotnost dokazov o ruskem financiranju: TikTok je v svojem uradnem odzivu in podatkih, ki jih je predal preiskovalcem, navedel, da niso našli dokazov o plačanem ruskem vplivanju ali koordiniranih državnih operacijah Rusije, ki bi financirale kampanjo Călina Georgescuja.

Vir: Posnetek zaslona

- Kdo je plačeval oglase? Analize so pokazale, da Georgescu sam dejansko ni imel uradno prijavljenih stroškov za oglase, so pa digitalne sledi in računi (kot so poročali neodvisni mediji, npr. UnHerd) pokazali, da so bili določeni oglasni zakupi in promocije vsebin povezani z infrastrukturno podporo vladne stranke PSD (romunski Socialni demokrati), ki je na tak način poskušala mobilizirati določene volilne baze ali pa je šlo za prelivanje podpore znotraj kompleksnih političnih dogovorov.

- Poročilo ameriškega kongresa: Pravosodni odbor pod vodstvom republikancev je v svojem poročilu (objavljenem pred približno mesecem dni) ostro kritiziral »obveščevalne konstrukte«.

Pod črto: poročilo ameriškega kongresa navaja, da so bile obtožbe o ruskem vplivanju na volitve v Romuniji uporabljene kot izgovor za cenzuro neprijetnega kandidata, ki je zmagal s pomočjo organskega dosega (viralnosti), ne pa s tujim denarjem.

Medij UnHerd in podobni analitični portali so bili med prvimi, ki so opozorili na to, kar so poimenovali »proizvodnja panike«.

Ugotovili so, da je Georgescu samo izkoristil TikTokove algoritme na enak način kot številni vplivneži – z uporabo priljubljenih ključnih besed in neposrednim nagovarjanjem mladih, kar ne stane nič, a ima ogromen doseg.

Stavba ameriškega kongresa
Stavba ameriškega kongresa. Vir: Posnetek zaslona, X

Dokazali so tudi, da romunska obveščevalna služba (SRI) ni predložila nobenih konkretnih IP-naslovov ali bančnih sledi, ki bi povezovale TikTok s kampanjo Georgescuja oziroma z Moskvo.

S tem so razkrili politično manipulacijo z dezinformacijami: Ironija, ki jo izpostavljajo kritiki (vključno s poročilom ameriškega kongresa), je, da so same trditve o ruskem vmešavanju delovale kot »dezinformacija«, ki je služila za razveljavitev volitev, ki niso prinesle želenega rezultata uveljavljenim strankam. In vrhu EU v Bruslju.

Medtem ko strokovnjaki v Sloveniji, kot je Milosavljević, ali politiki, kot je Volk, romunski primer še vedno navajajo kot »dokaz hibridne vojne«, novi podatki iz ZDA in s same platforme TikTok kažejo, da je bila zgodba o ruskem vplivu v Romuniji leta 2024 neresnična.

To pa dokazuje, da se »boj proti dezinformacijam« včasih uporablja kot orodje za diskreditacijo kandidatov, ki niso del uveljavljenega političnega prostora.

Medtem ko strokovnjaki v Sloveniji, kot je Milosavljević, ali politiki, kot je Volk, romunski primer še vedno navajajo kot »dokaz hibridne vojne«, novi podatki iz ZDA in s same platforme TikTok kažejo, da je bila zgodba o ruskem vplivu v Romuniji leta 2024 neresnična.

Z drugimi besedami – boj proti dezinformacijam je v resnici orodje za zmanjšanje pluralnosti pogledov.

In s tem orodje za - širjenje dezinformacij.

Spor EU z ZDA pa se je sprožil zato, ker je večina govora, ki je prepovedan v skladu z DSA in predhodnimi sporazumi v ZDA ustavno zaščitena materija.

Ker pa platforme ne morejo ugotoviti, kje se nahaja vsak posamezni uporabnik, so prisiljene globalno uporabljati cenzorske zahteve DSA.

In tako »cenzurirajo« tudi Američane.

Evropska komisija je namerno ciljala tudi na ameriške vsebine za cenzuro.

Cenzurirane vesti
Vera Jourova. Vir: Posnetek zaslona, X

TikTok je bil leta 2021 vprašan, kako namerava »boriti se proti dezinformacijam o kampanji cepljenja otrok proti covid-19, ki se je začela v ZDA.«

Ko je Jourova leta 2024 odletela v Kalifornijo, da bi se s tehnološkimi direktorji pogovorila o »pripravah na volitve«, jo je TikTok vprašal, ali bo sestanek »osredotočen na EU« ali pa bo zajemal »priprave na volitve v EU in ZDA«.

Jourova je odgovorila: »Obe.«

Vir: Posnetek zaslona

Kasneje istega leta je nekdanji komisar EU za notranji trg Thierry Breton grozil X-u z »ukrepi« v skladu z DSA, če bi Elon Musk nadaljeval z direktnim intervjujem s takratnim kandidatom Donaldom Trumpom v ZDA.

Milosavljević, Volk in Svete niso borci proti dezinformacijam, pač pa podporniki državnih in paradržavnih (EU) dezinformacij. Zato so istočasno tudi vrhovni cenzorji in propagandisti našega časa, tako kot so to bili dr. Goebbels in njegovi vzorniki v času nacizma.

Pravosodni odbor je Bretona opozoril, da njegovo grožnjo obravnava kot vmešavanje v volitve, in Breton je kmalu zatem odstopil.

Ne glede na to pa se zgodba ponavlja – tudi v Sloveniji.

V trenutku, ko je jasno, da je za Slovenijo največja nevarnost vmešavanje institucij EU v volitve slovenski uradniki in »strokovnjaki« širijo paniko o sovražnih dezinformacijah – očitno zato, da bi okrepili javno podporo politikom, ki so na oblasti.

Razumljivo, a prozorno in zavržno.

Milosavljević, Volk in Svete niso borci proti dezinformacijam, pač pa podporniki državnih in paradržavnih (evropskih) dezinformacij.

Zato so istočasno tudi vrhovni cenzorji in propagandisti našega časa, tako kot so to bili dr. Goebbels in njegovi vzorniki v času nacizma.

Vendar tudi tisočkrat ponovljena laž o tem, da so se »Rusi vmešali v volitve v Romuniji« samo zaradi stalnega ponavljanja taiste laži - ne more postati resnica.

Razen v Sloveniji - pa čeprav samo do volitev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke