Hamenejeva izbira ali zakaj predaja Iranu ne bi prinesla miru

V tem trenutku velikih mednarodnih napetosti v medijih obstajata dve vrsti analiz mednarodnega dogajanja: na eni strani imamo nerealna, otroško naivna »nakladanja«, ki svet delijo na dobre (nas, Zahod) in zle (druge, Iran, Kitajska, Rusija) in v vsakem dogodku vedno znova opravičujejo v skladu s to črno-belo matrico.

Obstajajo pa tudi racionalne, na dejstvih utemeljena in z zgodovinskimi presedani podkrepljena razmišljanja, ki svet prikazujejo v več odtenkih in veliko bolj uravnoteženo.

Med slednje spadajo tudi razmišljanja indijskega zgodovinarja Bližnjega vzhoda Shivana Mahendrarajaha.

Objavlja na novem omrežju »Upscroled«, ki v zadnjem času prehiteva nekatere zahodne in vse bolj cenzurirane vsebine.

V enem od zadnjih je tako v članku z naslovom Hamenejeva izbira opisal dilemo, pred katero je ta trenutek Iran.

shivanizbira.jpg

»Podobno kot v filmu »Sophie's Choice« (Sofijina izbira) je tudi izbira ajatolle #Hameneja prisiljena in neprijetna: vojna ali predaja (ne vojna ali mir).

Predaja ne bo prinesla miru; konflikti z ZDA/Izraelom se bodo nadaljevali in poslabšali družbeno-gospodarske razmere v Iranu.

Pogajanja

Pogajanja so nesmiselna: (1) Trumpove zahteve so maksimalistične in nerazumne: konec obogatitve U-235, predaja 440 kg 60 % HEU, zmanjšanje dometa balističnih izstrelkov in zalog. Če #Iran pristane na zahteve, bo to enakovredno kapitulaciji, zaradi česar bo Iran brez obrambe in izpostavljen bombardiranju s strani ISR, podobno kot Sirija po padcu Asada; podobno kot v Libiji in Siriji bo to vodilo v državljansko vojno in razdrobljenost; (2) „novi jedrski sporazum“ je nesmiseln, če ga ne odobrijo ameriški senat (ustava, čl. II, § 2) in OZN. V nasprotnem primeru ga lahko kateri koli predsednik ZDA prekliče – kot je to storil Trump z JCPOA (2018).

The hypersonic missile "Khorramshahr 4" is entering service in Iranian missile cities with a range of two thousand kilometers and a speed of up to 16 Mach.

The "Khorramshahr-4" missile is one of the most advanced Iranian ballistic missiles, with a warhead weighing up to 1,500… pic.twitter.com/MFEeTFd7lF

— Sprinter Press (@SprinterPress) February 5, 2026

Najboljši sporazum za Iran je tisti, ki trajno odpravlja sankcije in grožnje, kar Izrael/ZDA zaenkrat nista pripravljena ponuditi, vendar bosta to ponudila, če se bosta prisiljena pogajati se za mir, ki zagotavlja varnost #Izraela.

Blokada

Blokada bo morda uvedena v petek, 30. januarja 2026. Prvič, blokada je v skladu z mednarodnim pravom – ne da bi mednarodno pravo še kaj pomenilo – casus belli.

Iran ima pravico do vojaškega odziva (kot je to storil Izrael leta 1967, ko je bila blokirana Tiranska ožina). Drugič, blokada Irana je neizvedljiva; tretjič, kot je Teheran večkrat poudaril, »če ne moremo mi prodajati nafte, nihče ne bo prodajal nafte«.

Natančni napadi/omejeni napadi

ZDA/Izrael so predlagale »omejene udare« ali »natančne udare«, verjetno proti političnim in vojaškim voditeljem.

Between "Muscat" and "Khorramshahr": Last-Minute Diplomacy Lands in Oman... and "Precision Revenge" Missiles Emerge from the "Secret City"
By Talal Nahle

Strategic Report (Thursday, February 5 | 17:30 UTC)
As the plane of US Envoy Witkoff touched down in Muscat, Tehran was… pic.twitter.com/uBsApp5a6g

— IntelSky (@Intel_Sky) February 5, 2026

Ajatola Hamenej je star 87 let; zagotovo se je sprijaznil z Alahom in imenoval svojega naslednika. Iranski generali so navajeni trpeti velike izgube v boju.

Sepah in Artesh imata protokole za nasledstvo, ki bodo izvedeni – kot se je zgodilo 13. junija 2025. (Opomba: imena izbranih vojaških funkcionarjev in podrejenih ter naslednika Ajatole Hameneja so namerno prikrita.)

Teheran ne obravnava več udarcev ZDA/Izraela kot »obvladljivo grožnjo« (kot npr. v dvanajstdnevni vojni). Teheran je ugotovil, da se sooča z »eksistencialno grožnjo«. Teheran se bo ustrezno odzval.

Eksistencialna grožnja

Junijska vojna, nedavni nemiri, ki jih je spodbudil Zahod, in neprestana sovražna retorika o „spremembi režima“ in „novem vodstvu v Iranu“ so Teheran prisilili, da spremeni taktiko.

Končno je razumel, da Zahod ne stremi k sporazumu in sobivanju z Iranom, ampak k uničenju Irana in njegovi delitvi po etnično-jezikovnih mejah.

Če se 47 let zahodnih sankcij, državno podprtega nasilja (s strani MeK, monarhistov, Balučijcev, Kurdov, Jajš al-Adl itd.) in vojn pod vodstvom ZDA/Izraela ne bo trajno rešilo, se bo Iran še naprej izčrpaval. Iran ne bo toleriral še treh let Trumpove agresivnosti, neracionalnosti in gospodarske vojne.

Če Teheran v bližnji prihodnosti ne bo »uredil« ZDA/Izraela, bo Iran propadel pod težo sankcij, devalvacije valute, inflacije, družbeno-ekonomskih nemirov in notranjih protislovij sistema. Iran potrebuje popolno rešitev svojega problema z ZDA/Izraelom.

Misli

Kako si lahko Iran zagotovi »popolno rešitev«?

Ne z dvojnimi pogajanji s Trumpom ali enostransko kapitulacijo.

Ali bosta ZDA/Izrael začela vojno, ali pa bo Iran začel vojno.

Obstaja vojaška logika za preventivno vojno Irana, vendar je Teheran očitno nenaklonjen temu, da bi jo začel – vendar bi to lahko storil z „lažno zastavo“.

Utemeljitev ni namenjena Zahodu, ki je nepopravljivo sovražen do Islamske republike in šiitov, ampak za okrepitev iranske nacionalne enotnosti in pomiritev zaveznikov Teherana na globalnem jugu.

hamnej.jpg

ZDA niso sposobne voditi trajne, visoko intenzivne vojne tisoče kilometrov od doma: »Amaterji govorijo o strategiji in taktiki. Profesionalci govorijo o logistiki in trajnosti v vojskovanju.«

ZDA nimajo sredstev za vzdrževanje dolge, vroče vojne, Iran pa je to načrtoval in se nanjo pripravil. Iran ima prednost »domačega terena«, medtem ko so ZDA odvisne od regionalnih baz, ki lahko izginejo čez noč.

Ne bom se poglabljal v vojne scenarije, vendar je, kot je bilo že omenjeno, najmočnejše orožje Irana njegova sposobnost za vodenje gospodarske vojne, tj. dvig cen nafte in plina ter zrušitev ameriških/britanskih/evropskih trgov vrednostnih papirjev in dolarja.

Če bi Iran hipotetično uničil naftno in plinsko infrastrukturo Azerbajdžana, bi to povzročilo pretrese na svetovnih trgih, dvig cen zlata in srebra ter nadaljnji padec dolarja (ki je že padel za 10 %).

„Jej, Donald,“ tvita Teheran, „Azerbajdžan je bil le predjed. Naslednji na meniju so Združeni arabski emirati, potem Katar ... razen če ne zaprosiš za mir."«