REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kam so nas pripeljali politiki-kolaboranti: Grenlandija je sodobna »Sudetska kriza«, Trump pa »Führer« našega časa!

Kam so nas pripeljali politiki-kolaboranti: Grenlandija je sodobna »Sudetska kriza«, Trump pa »Führer« našega časa!Velika Britanija in Francija sta s Hitlerjem paktirali veliko pred Stalinom. Vir: X, posnetek zaslona

Kriza glede Grenlandije se je (začasno) končala, ker se po napadu na Venezuelo in neuspešnem poskusu prevrata v Teheranu, ki mu je sledil taktični ameriško-izraelski umik - predsednik ZDA znova vrača k Iranu!

Na Bližnjem vzhodu zbira največjo vojsko doslej.

Poteze, ki jih vleče in krize, ki jih sproža, si sledijo v tako hitrem tempu, da je vse skupaj že kar težko dohajati.

Kaj je torej bistvo vsega skupaj?

Primerjava Trumpa s Hitlerjem je dejansko že »odplaknila« doslej pogosto (v osrednjih medijih) izenačevanje Putina in Hitlerja.

Se da to povedati s čim manj besedami?

Vizualna sporočila so pri tem verjetno res najbolj povedna. 

Elon Musk je nedavno ocenil, da si Trump želi samo košček te in one države in da je tako razumel tudi ime njegovega mirovnega sveta.

Ob tem se je poigral z besedicama peace (mir) in piece (košček).

Zelo podobno so bistvo politike Trumpovega vzornika že večkrat tudi filmsko obdelali...

Naslovnica ljubljanskega Objektiva, ki je nedavno vzbudila pozornost po vsem svetu, je na jasen način povedala nekaj, kar vsi vemo, da je res, a se le redko v tako jasni obliki tudi zapiše ali pove: Donald Trump je sodobni Adolf Hitler.

S temi primerjavami je seveda potrebno biti previden.

Popolne skladnosti med zgodovinskimi obdobji nikoli ni.

Toda zgodovina se ponavlja, včasih kot tragedija, drugič kot farsa, dogodki pa se »rimajo.«

Angelo Giuliano, ki opazuje ta naš svet iz Švice pravi, da nima rad primerjav politikov s Hitlerjem, ker so običajno poceni.

Toda priznava, da je v primeru Trumpa in Hitlerja podobnost potez res osupljiva.

Nato je opisal celo vrsto podobnih potez, ki so obema politikoma skupne - od izstopa iz mednarodnih organizacij, ogrožanja sosedov, laži in zavajanj, napadov na manjšine, ...

In ne pozabimo - Donald Trump sam je ob komentiranju tistih, ki komentirajo njegove poteze zatrdil, da včasih potrebujete diktatorja.

»Sem diktator ... ampak včasih potrebuješ diktatorja«, je dejal sam, v Davosu.

Pri tem je še posebej zanimivo to, da je nova primerjava Trumpa s Hitlerjem dejansko že »odplaknila« doslej pogosto (v osrednjih medijih) izenačevanje Putina in Hitlerja.

Zagovorniki te teze imajo z brutalnim nastopom Trumpa vedno manj manevrskega prostora.

S tem pa padajo tudi druge, doslej pogoste primerjave. Že od leta 2022 namreč poslušamo, kako je politika evropskih držav do Putina podobna politiki Chamberleina do Hitlerja leta 1938, torej politiki »popuščanja« (appeasement) s strani britanske vlade do nacistične Nemčije pred drugo svetovno vojno.

Vir: X, posnetek zaslona

Da gre torej za neke vrste Münchenski sporazum.

»Gre za münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil,« so zapisali podpisniki v pismu in ostro obsodili vse ruske zahteve ter pogajanja, ki bi Ukrajini takrat lahko prinesla veliko ugodnejše pogoje za mir, kot danes, po milijonih žrtev in uničeni državi.

Teza je bila popularna tudi med slovenskimi političnimi komentatorji. Tako je (napačno) dogajanje ocenjeval na primer tudi Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je o tem napisal celo posebno pismo v podporo Ukrajini. 

»Gre za münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil,« so zapisali podpisniki v pismu in ostro obsodili vse ruske zahteve ter pogajanja, ki bi Ukrajini takrat lahko prinesla veliko ugodnejše pogoje za mir, kot danes, po milijonih žrtev in uničeni državi.

To pismo, z ocenami, da bi bilo pogajanje s Putinom prav takšno münchensko popuščanje so podprli tudi Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk.

Med znanimi podpisniki te pobude sta tudi pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar.

Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter številni drugi. Na to temo je razpredal tudi Andrej Benedejčič. 

Vir: Posnetek zaslona

Kustos Muzeja tiska in urednik Sobotne priloge (SP) Dela Ali Žerdin je velik del razstave v Cankarjevemu domu posvetil prav evociranju spominov na Münchenski sporazum in takratne dogodke primerjal z vojno v Ukrajini. Hudobca, ki v igri z Zahodom ponavlja münchenski scenarij je videl v Putinu - celo še aprila leta 2025!

Barbara Kramžar je napačno primerjavo uporabila v svoji bitki kognitivnega vojskovanja. Z isto primerjavo se je osmešil tudi dr. Ernest Petrič.

»Poročilo o sestanku velikih sil v Münchnu leta 1938, ko je britanski premier Chamberlain popustil ob Hitlerjevih zahtevah, zelo neprijetno asociira na sodobnost... Marsikaj spominja tudi na retoriko specialne vojaške operacije oziroma retoriko ob aneksiji Krima ter na tisto ob nacistični priključitvi Avstrije. Najti je kar nekaj neprijetnih vzporednic,« je takrat dejal Ali Žerdin.

V Delu je nato Žerdin brez zavor navajal še ocene lažnivega Françoisa Hollanda, nekdanjega predsednika Francije o tem, da je Putinova tehnika pogajanj profesionalno laganje in znova vztrajal s primerjavo med Putinom in Hitlerjem na podlagi münchenskega sporazuma.

V resnici pa je Vladimir Putin znan po tem, da njegove izjave držijo, kar pove, pa misli resno, na kar pogosto opozarja tudi ameriški profesor John Mearsheimer.

»Vladimir Putin hoče namreč natanko to, kar je nekoč zahteval Josip Stalin. Svoja interesna območja, kamor ne sme nihče posegati.., « je vztrajal Žerdin in pozabil, da so se ruske ozemeljske in varnostne zahteve pojavile šele po seriji enostranskih kršitev in nevarnih potez zahodnih držav ter marionetne ukrajinske vlade, ki je pod nadzorom ZDA in Zahoda.

Gre seveda za katastrofalno enostransko in napačno oceno razmer.

A zanimivo je, da so tako ta urednik SP kot vsi ostali zagovorniki nesprejemljivosti münchenskega popuščanja o tem veliko manj glasni sedaj, ko Donald Trump dejansko ravna skoraj točno tako, kot je ravnal Adolf Hitler in mu je dejansko veliko bolj podoben.

V Delu je Žerdin brez zavor navajal še ocene lažnivega Hollanda o tem, da je Putinova tehnika pogajanj profesionalno laganje in znova vztrajal s primerjavo med Putinom in Hitlerjem na podlagi münchenskega sporazuma.

Spomnimo: Münchenski sporazum je bil dogovor med silami Evrope, podpisan v noči z 29. na 30. september 1938. Z njim si je nacistična Nemčija prisvojila obmejne dele Češkoslovaške, t. i. Sudete, ozemlje, naseljeno pretežno s sudetskimi Nemci.

Sporazum je bil dosežen s pogajanji na konferenci v Münchnu, kjer so brez prisotnosti Češkoslovaške razpravljali o prihodnosti Sudetov v luči zahtev nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja.

Podpisali so ga Hitler, predsednik francoske vlade Édouard Daladier, britanski ministrski predsednik Neville Chamberlain in Benito Mussolini, predsednik italijanske vlade.

Chamberlain in ostali so verjeli Hitlerju, da so Sudeti zadnja nemška ozemeljska zahteva, in so podpis sporazuma (kot se je pozneje izkazalo, napačno) pojmovali kot ceno za mir v Evropi.

Čehi in Slovaki so podpis sporazuma sprejeli kot izdajo vojaških zaveznic Francije in Velike Bitanije in ga imenovali »münchenski diktat«. Prav tako se uporablja tudi izraz »zahodna izdaja«.

Vir: X, posnetek zaslona 

Da gre pri vzporednicah s Putinom in Rusijo za napačno primerjavo, je bilo že velikokrat dokazano. A resnica je še hujša, razkriva pa se prav te dni.

Zapisi kažejo, da je bila analogija z Münchnom zlorabljena za opravičevanje vojn v Koreji (1950), Vietnamu (1960) in Iraku (2003), pri čemer so politiki selektivno uporabljali »München« kot »končni simbol šibkosti pred agresijo«, da bi utišali diplomatske alternative.

Zgodba o »münchenskem diktatu« se je redno zulorabljala za opravičevanje zahodnih intervencij.

O tem je bila napisana celo študija z naslovom »Ponovno premišljena pomiritev: Raziskovanje mitologije tridesetih let 20. stoletja.«

Avtor dr. Jeffrey Record je za US Army War College Press, 2005 v svoji monografiji objavil, kako so se analogija z Münchnom in obtožbe o »pomiritvi« skozi moderno zgodovino sistematično zlorabljale za opravičevanje vojaških intervencij.

Zapisi kažejo, da je bila analogija z Münchnom zlorabljena za opravičevanje vojn v Koreji (1950), Vietnamu (1960) in Iraku (2003), pri čemer so politiki selektivno uporabljali »München« kot »končni simbol šibkosti pred agresijo«, da bi utišali diplomatske alternative.

Po drugi strani pa glavni, najbolj glasni zagovorniki te popularne zgodovinske primerjave molčijo, ko vodilne zahodne sile, predvsem pa ZDA izvajajo politiko agresije.

V resnici je namreč politika Donalda Trumpa res v veliki meri podobna politiki ozemeljske ekspanzije, ki jo je vodil Adolf Hitler.

Glasne trditve predsednika ZDA, da odslej »vodi Venezuelo«, da mora biti Grenlandija predana ZDA, ropi nafte na odprtem morju, napadi na civilne čolne pod krinko boja proti »narkoterorizmu«, ugrabitev Nicolasa Madura, napadi na številne države sveta, izstopi ZDA iz preko 66 mednarodnih organizacij, trditev, da predsednika ZDA omejuje le njegova »morala« (ne pa ustava, konvencije in zakoni) in da »ne potrebuje mednarodnega prava« so jasen pokazatelj, da imamo opraviti z zelo podobno politiko.

In še bi lahko naštevali... Podobnosti so vidne tudi ob primerjavi zgodovinskih dokumentov.

Laž, napačno analizo vzrokov za vojno v Ukrajini, ki so jo v popolnosti posvojili tudi nesposobni evropski politiki sedaj uporabljajo za opravičevanje lastne agresije in ekspanzije proti Grenlandiji – in morda še naprej…

Tukaj je na primer pismo Adolfa Hitlerja: »Imam nekaj, kar moram pojasniti. Gospodu Chamberlainu sem hvaležen za ves njegov trud in zagotovil sem mu, da nemško ljudstvo ne želi nič drugega kot mir; vendar sem mu tudi povedal, da se ne morem vrniti onkraj meja našega potrpljenja.

Poleg tega sem mu zagotovil — in to tukaj ponavljam — da, ko bo ta problem rešen, Nemčija v Evropi ne bo imela več nobenih ozemeljskih problemov. In dalje sem mu zagotovil, da od trenutka, ko Češkoslovaška reši svoje druge probleme, to je, ko bodo Čehi dosegli dogovor s svojimi drugimi manjšinami mirno in brez zatiranja, me češka država ne bo več zanimala.

In kar se mene tiče, to jamčim. Ne želimo nobenih Čehov! Moram pa tudi pred nemškim ljudstvom izjaviti, da je pri sudetsko-nemškem problemu moje potrpljenje zdaj pri koncu. Gospodu Benešu sem dal ponudbo, ki ni bila nič drugega kot uresničitev tega, kar je bil že obljubil. Zdaj ima v svojih rokah mir ali vojno. Ali bo sprejel to ponudbo in končno dal Nemcem njihovo svobodo, ali pa si bomo to svobodo pridobili sami.«

Dokumenti nemške politike (Dokumente der deutschen Politik), del VI, strani 345–346.] Vir: Posnetek zaslona

Primerjajmo sedaj ta citat z izjavami Trumpa, da si bo Grenlandijo pridobil »zlepa ali zgrda« in njegovo nedavno objavo: »Dolga leta smo subvencionirali Dansko in vse države Evropske unije ter druge, s tem, da jim nismo zaračunavali carin ali kakršnihkoli drugih oblik povračila.

Zdaj, po stoletjih, je čas, da Danska vrne — na kocki je svetovni mir! Kitajska in Rusija hočeta Grenlandijo in Danska glede tega ne more storiti prav ničesar. Trenutno imajo kot zaščito dve pasji vpregi, eno so dodali pred kratkim. Samo Združene države Amerike, pod PREDSEDNIKOM DONALDOM J. TRUMPOM, lahko sodelujejo v tej igri — in to zelo uspešno! Nihče se ne bo dotaknil tega svetega kosa zemlje, še posebej, ker je na kocki nacionalna varnost Združenih držav in sveta nasploh.

Poleg vsega drugega so se Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska usmerile na Grenlandijo iz neznanih razlogov. To je zelo nevarna situacija za varnost, zaščito in preživetje našega planeta. Te države, ki igrajo to zelo nevarno igro, so v igro vnesle raven tveganja, ki ni vzdržna niti sprejemljiva na dolgi rok. Zato je nujno, da se za zaščito globalnega miru in varnosti sprejmejo odločni ukrepi, da se ta potencialno nevarna situacija hitro konča — in brez dvoma.«

Trumpovo pismo. Vir: Truth Social

»Z začetkom 1. februarja 2026 bo vsem zgoraj navedenim državam (Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska) zaračunana 10-odstotna carina na vse blago, poslano v Združene države Amerike. Dne 1. junija 2026 se bo ta carina povečala na 25%.

Ta carina bo zapadla v plačilo in bo plačljiva vse do takrat, ko bo dosežen dogovor o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije. Združene države Amerike skušajo izpeljati to transakcijo že več kot 150 let. Mnogi predsedniki so poskusili, in to z dobrim razlogom, vendar je Danska vedno zavrnila. Zdaj pa je zaradi 'Zlate kupole' in sodobnih orožnih sistemov, tako ofenzivnih kot defenzivnih, potreba po PRIDOBITVI še posebej pomembna.

Trenutno se za varnostne programe, povezane s 'Kupolo', porabljajo stotine milijard dolarjev, tudi za morebitno zaščito Kanade, in ta izjemno briljanten, a zelo kompleksen sistem lahko deluje pri svojem največjem potencialu in učinkovitosti — zaradi kotov, mer in natančno določenih mejnih opredelitev — le, če je to ozemlje vključeno vanj. Združene države Amerike so nemudoma odprte za pogajanja z Dansko in/ali katerokoli od teh držav, ki so toliko postavile na kocko, kljub vsemu, kar smo zanje storili, vključno z največjo zaščito skozi toliko desetletij. Hvala za vašo pozornost glede te zadeve!« je svoje pismo sklenil Trump.

Res je, da je Grenlandija zelo pomembna kot mesto namestitve protiraketnega ščita, za katerega pa sploh ni jasno, ali bo kadarkoli uspešno deloval.

Toda protiraketne sisteme lahko ZDA na Grenlandijo postavijo že sedaj.

Isti cilj se da narediti s sporazumi, brez priključitve ali prenosa ozemlja.

Grenlandija je ob tem že del ozemlja zveze NATO. ZDA torej zahtevajo nekaj, do česar nimajo pravice in je v nasprotju z mednarodnim pravom.

Na enak način bi lahko na primer Rusija zahtevala, da ji evropske države izročijo dele ozemlja, ker ga pač potrebuje za namestitev svojih prestrezniških raket. A tega ne počne, problem rešuje na lastnem ozemlju ali s sporazumi z drugimi državami.

V Hitlerjevih stališčih je enako kot v stališčih Trumpa jasno izražen ultimat, obenem pa Donald Trump in Hitler enako zagotavljata svojim žrtvam, da proti njim nimata nič, da ju zanima samo neko »višje dobro.«

Trump pa ob tem še obilno laže. Danska nima na otoku samo »ene pasje vprege«, za delovanje vsega sistema in obrambo porabi okoli 1,5 milijarde evrov letno.

Nobenega dokaza tudi ni, da bi si Rusija in Kitajska kadarkoli želeli prisvojiti Grenlandijo. Nasprotno, spoštujeta suverenost Danske.

Prav tako Grenlandija ni ameriška »sveta zemlja« in tu Trump podobno kot Hitler z interesi nemške manjšine – manipulira.

Kot lahko vidimo, ne gre v primeru ZDA in Danske niti za nobena prava pogajanja, pač pa preprosto za ameriški ultimat, podkrepljen z argumenti o nujnosti protiraketne zaščite. Ostaja le še eno vprašanje – ali bo Evropa tudi tokrat ravnala enako – s popuščanjem, s »pomiritvijo« ZDA, ki bodo nato dobile še večje apetite, tako kot jih je dobil Hitler, potem ko so mu v roke padli Sudeti?

Trump pa ob tem še obilno laže. Danska nima na otoku samo »ene pasje vprege«, za delovanje vsega in obrambo porabi okoli 1,5 milijarde evrov letno. Nobenega dokaza tudi ni, da bi si Rusija in Kitajska kadarkoli želeli Grenlandije.

Današnji novi cilji po Grenlandiji/današnjih Sudetih pa bi lahko bili tudi Kanada, Islandija in še kakšna država…

In vse kaže, da bo Evropa znova šla po zelo podobni poti – najprej, pod vodstvom ZDA po poti boja proti napačni državi (Rusiji) ki bi ji morala biti naravna zaveznica, ter prilagajanju »očku Trumpu«, ki pravkar zahrbtno napada Evropo.

Najhuje in za NATO je usodno seveda predvsem to, da je eno od njenih najmanjših članic pričela ozemeljsko ogrožati ne Rusija ali Kitajska - pač pa njihova največja zaveznica, ki so ji Danci slepo in zvesto sledili v vse mogoče, nezakonite vojaške avanture...

In ne samo to, politika ZDA temelji na laži o »agresivni Rusiji«, ki so jo uspešno vsadili v glave evropskih politikov.

Razlog za vojno v Ukrajini je namreč lažna trditev zahodnih politikov in osrednjih medijev, da je Rusija Ukrajino napadla zaradi želje po ozemlju.

In če je napadla Ukrajino zaradi ozemlja, lahko jutri napade tudi Grenlandijo, mar ne? Ali pa Finsko, baltske drževe - in tako naprej.

Laž, napačno analizo vzrokov za vojno v Ukrajini, ki so jo v popolnosti posvojili tudi nesposobni evropski politiki, sedaj pripadniki Trumpovega režima uporabljajo za opravičevanje lastne agresije in ekspanzije proti Grenlandiji – in morda še naprej…

Zato so za to ravnanje ZDA odgovorne tudi evropske vlade, tudi slovenska. Vse so le nemo spremljale ameriške kršitve mednarodnega prava, njihovo sodelovanje v genocidu in agresivne vojne, ne da bi se odzvale s kakršnimikoli protesti in sankcijami.

Na ZDA so se celo še bolj navezale. Istočasno pa so zaradi pričakovanega in nujnega ravnanja Moskve, ki so jo ZDA prisilile v vojno v Ukrajini proti Rusiji uvedli več kot 20 krogov sankcij.

To, ne pa odnos do Rusije je bila prava, sodoba pomiritev/appeasement.

Tudi v Sloveniji danes Janez Janša, Robert Golob, Nataša Pirc Musar in drugi politiki neupravičeno točijo krokodilje solze in paničarijo zaradi potez ZDA.

Da, zurušil se jim je svet, očka, ki so mu izpolnjvali vse želje jih sedaj šeška in izsiljuje, sami pa so se po njegovem navodilu skregali z vsemi, ki bi jim lahko pomagali.

Situacija je res grozna. A ni nepričakovana. V njo so nas spravili vsi, ki so bili doslej kadarkoli na oblasti.

Vir: Posnetek zaslona

Glasujte za njih še naprej - in glejte propadanje EU in Slovenije.

A v resnici so tudi ti naši, najbolj etabliani politiki, ti pohlevneži, tihi in zmeraj uslužni kolaboracionisti z ZDA krivi, da smo se v tej katastrofalni situaciji sploh znašli.

Nekoč so se klanjali Duceju.

Danes se klanjajo Trumpu in lažejo, da je Putin sodobni Hitler.

A v resnici sami služijo sodobnemu Führerju - Donaldu Trumpu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke