REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poročilo: Kitajska je dala velik prispevek ob uporu japonski agresiji in k zmagi v drugi svetovni vojni

Poročilo: Kitajska je dala velik prispevek ob uporu japonski agresiji in k zmagi v drugi svetovni vojniRazprava ob objavi poročila 5. septembra 2025. (Xinhua/Jin Liangkuai)

Poročilo z naslovom »Spominjati se zgodovine in braniti pravico - veliki prispevki glavnega bojišča na vzhodu svetovne protifašistične vojne« sta v kitajščini in angleščini skupaj izdala nacionalna možganska trusta na visoki ravni in sicer Centralni inštituta za partijsko zgodovino in literaturo ter tiskovna agencija Xinhua.

Leta 2025 obeležujemo 80. obletnico zmage v kitajski ljudski vojni upora proti japonski agresiji in v svetovni protifašistični vojni.

Predsednik tiskovne agencije Xinhua Fu Hua s Paulom Bascobertom, predsednikom Reutersa, 12. junija 2024. (Xinhua/Li Rui)
Predsednik tiskovne agencije Xinhua Fu Hua s Paulom Bascobertom, predsednikom Reutersa, 12. junija 2024. (Xinhua/Li Rui)

Poročilo je bilo objavljeno na mednarodnem simpoziju. Qu Qingshan, vodja Centralnega inštituta za partijsko zgodovino in literaturo ter predsednik sveta Nacionalnega mislišča na visoki ravni pri inštitutu, je dejal, da je duh upora danes enako pomemben kot pred desetletji in da ga Kitajci še vedno cenijo.

»Spominjamo se zmage v odporniški vojni, da bi podedovali in spodbujali velikega duha, okrepili duhovno vez, ki združuje kitajski narod v njegovem boju, ter prižgali odločnost in pogum za premagovanje vseh težav,« je dejal Qu.

Fu je pozval k popolnemu, objektivnemu in temeljitemu razumevanju svetovne protifašistične vojne in pravilnemu pogledu na zgodovino druge svetovne vojne, da bi luč miru in pravičnosti nikoli ne ugasnila.

Na simpoziju je spregovoril predsednik Xinhua Fu Hua, ki je tudi direktor akademskega odbora Nacionalnega mislišča na visoki ravni pri tiskovni agenciji Xinhua, in dejal, da je bila kitajska odporniška vojna že od samega začetka zelo pomembna za reševanje človeške civilizacije in varovanje svetovnega miru ter je neizbrisno prispevala k zmagi svetovne protifašistične vojne.

Fu je pozval k popolnemu, objektivnemu in temeljitemu razumevanju svetovne protifašistične vojne in pravilnemu pogledu na zgodovino druge svetovne vojne, da bi luč miru in pravičnosti nikoli ne ugasnila.

Slovesnosti je predsedoval Lyu Yansong, glavni urednik Xinhua in namestnik direktorja akademskega odbora mislišča agencije Xinhua, udeležili pa so se je znanstveniki iz držav, kot so Rusija, Brazilija, Italija, Vietnam, Singapur, Malezija in Argentina.

GLAVNO BOJIŠČE NA VZHODU

»Svetovna protifašistična vojna je bila enoten svetovni boj, katerega pomemben del je bila tudi kitajska ljudska odporniška vojna proti japonski agresiji,« piše v poročilu.

18. septembra 1931 so japonske enote napadle kitajske sile v Šenjangu, glavnem mestu severovzhodne kitajske province Liaoning, s čimer se je začela 14-letna japonska invazija na Kitajsko.

Kljub velikim težavam so kitajski vojaki in civilisti odporniško vojno izpeljali do konca in se vztrajno upirali japonskim agresorjem.

Kitajska je bila glavno bojišče na vzhodu svetovne protifašistične vojne, kjer so bile pritisnjene glavne japonske kopenske sile ter del njihovih pomorskih in zračnih sil, ki so se borile proti njim.

Med vojno so kitajske sile uničile več kot 1,5 milijona japonskih vojakov, kar predstavlja več kot 70 odstotkov vseh japonskih vojaških žrtev v drugi svetovni vojni, navaja poročilo.

Med vojno so kitajske sile uničile več kot 1,5 milijona japonskih vojakov, kar predstavlja več kot 70 odstotkov vseh japonskih vojaških žrtev v drugi svetovni vojni, navaja poročilo.

Kitajska je z obvladovanjem glavnih sil japonskega militarizma poskrbela ne le za lastno nacionalno preživetje, temveč tudi za ključno podporo odporniškim silam na drugih bojiščih, piše v poročilu.

Na simpoziju je član ruskega sveta za mednarodne zadeve in predsednik azijsko-pacifiškega raziskovalnega centra Sergej Sanakojev pohvalno spregovoril o pomenu vztrajnega odpora Kitajcev in poudaril, da ima ta odločilno vlogo na azijskem bojišču.

Kot ena ključnih članic svetovnega protifašističnega zavezništva je Kitajska razbila japonsko militaristično invazijo, osvobodila okupirano ozemlje in ponovno vzpostavila azijsko-pacifiški mir, je dejal.

NEOMAJEN GLOBALNI POMEN

Zmaga v kitajski ljudski vojni proti japonski agresiji je pomenila prvo popolno zmago proti tuji invaziji v sodobni kitajski zgodovini in je Kitajski ponovno zagotovila status velike države v svetu.

Zmaga na bojišču na Vzhodu je dala močan zagon tudi svetovnim narodnoosvobodilnim gibanjem, saj sta bili neodvisnost in osvoboditev kitajskega naroda navdihujoč model za kolonialne in polkolonialne države.

Zmaga na bojišču na Vzhodu je dala močan zagon tudi svetovnim narodnoosvobodilnim gibanjem, saj sta bili neodvisnost in osvoboditev kitajskega naroda navdihujoč model za kolonialne in polkolonialne države. Od konca vojne je več kot 100 držav doseglo nacionalno neodvisnost in osvoboditev ter tako osvobodilo milijarde ljudi iz okovov kolonializma.

Nguyen Minh Hoan, profesor na Nacionalni politični akademiji Ho Chi Minh (Centralna partijska šola Komunistične partije Vietnama), je glavno bojišče na vzhodu označil za kraj velikega pomena, ki uteleša patriotizem, narodno osvoboditev in družbeni napredek.

Dodal je, da je zmaga na glavnem bojišču na vzhodu skupaj s kitajskim prizadevanjem za modernizacijo navdih za njegovo državo in druge države v razvoju pri ohranjanju nacionalne neodvisnosti in mednarodne enotnosti, zasledovanju ustrezne razvojne poti in sodelovanju pri globalnem upravljanju.

Po drugi svetovni vojni je svetovni kolonialni sistem hitro propadel, prav tako tudi japonski kolonialni imperij, s čimer je bila odpravljena glavna ovira za azijsko osvobodilno gibanje.

Od konca vojne je več kot 100 držav doseglo nacionalno neodvisnost in osvoboditev ter tako osvobodilo milijarde ljudi iz okovov kolonializma.

Poleg tega je Kitajska sodelovala v celotnem procesu ustanavljanja Združenih narodov, najbolj univerzalne, reprezentativne in avtoritativne mednarodne organizacije. Ustanovna listina ZN, ki jo je Kitajska pomagala oblikovati, je postavila temelj sodobnega mednarodnega reda in opredelila osnovne norme, ki urejajo sodobne mednarodne odnose.

ZA SVETLEJŠO PRIHODNOST

V poročilu je poudarjen pomen učenja iz zgodovine ter vztrajanja na poti mirnega razvoja in skupne blaginje.

Poudarja, da je treba ohraniti pravilen zgodovinski pogled, podpirati povojni svetovni red, zagovarjati mednarodno poštenost in pravičnost, si odločno prizadevati za miren razvoj in skupaj graditi skupnost s skupno prihodnostjo za človeštvo.

Francisco Cesar Ferraz, izredni profesor na državni univerzi Londrina v Braziliji, je po branju poročila dejal, da Kitajska kot ključno prizorišče druge svetovne vojne ni le pomembno prispevala k zmagi v vojni, temveč je pomagala oblikovati tudi povojno globalno geopolitično pokrajino.

Vendar pa je zahodno zgodovinopisje pod vplivom evropocentrizma, pritiskov hladne vojne in diskurzivnih ovir podcenilo prispevek Kitajske.

Poročilo poziva vse miroljubne in pravične ljudi po vsem svetu, naj bodo enotni, budni pred ponovnim vzponom fašizma in militarizma ter odločno nasprotujejo temu, da bi človeštvo znova potegnili v vojno tragedijo.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek