Ukrajinska poročila kažejo na učinkovitost nove ruske strategije: V napadih umirajo manj, napredujejo pa hitreje!

Zahodni komentatorji in politiki so v stanju panike.

Neprestano govoričijo o nekakšnih »varnostnih garancijah« za režim v Kijevu in razpredajo o 26 državah, ki so menda pripravljene poslati svoje vojake v Ukrajino, toda vse ostaja samo pri besedah.

Ruska vojska pa medtem napreduje.

Pri tem več ukrajinskih kanalov razkriva nov, nevaren razvoj situacije. Rusi namreč po ocenah ukrajinskih poročevalcev s fronte »umirajo manj, napredujejo pa hitreje.«

Da mora imeti napadalec dva do trikratno premoč nad branilcem in da so njegove izgube običajno višje velja sicer za železni zakon vojskovanja.

EXCLUSIVE FULL INTERVIEW: "Ukraine Is No Longer A Nation, It's A Graveyard With A Flag... DC & London Are The Principle Perpetrators In Digging Those Graves!"

Geopolitical Expert Colonel Douglas Macgregor Joins Alex Jones To Break Critical Intel On Russia, The Ukraine War &… pic.twitter.com/YVmtdbGQ9S

— Alex Jones (@RealAlexJones) September 3, 2025

Toda mogoče je tudi hitro napredovati z malo, celo z minimalnimi žrtvami.

To je za začetne faze operacije v Kursku zatrjeval sam ukrajinski vrhovni poveljnik Aleksander Sirski, to dejstvo pa potrjujejo tudi opazovanja fronte in preštevanje žrtev z obeh strani.

Ruske sile namreč prebijajo obrambne črte ukrajinskih branilcev z vse manjšimi žrtvami, ob tem pa se je hitrost njihovega napredovanja povečala.

Kljub temu pa ozemlje ni tisti glavni cilj ruskih napadov.

Vladimir Putin did not wake up on 24 February 2022 and decide, “I think I’ll invade eastern Ukraine today,” nor was the US campaign to expand NATO into Ukraine a last-minute maneuver. (US State Department documents show Ukraine’s future membership was discussed as early as 1994.)… pic.twitter.com/qKtPHTsSOu

— Alan Watson (@DietHeartNews) September 4, 2025

Eden od analitikov je ob tem zapisal naslednje »mračno predvidevanje«, ki bi lahko razkrilo, kaj je pravzaprav glavni cilj Rusije.

»Temna teorija za večer.  Pogovorimo se o ruski strategiji v Ukrajini,« je zapisal v svoji objavi.

In nadaljeval: »Glede na zadnje dogajanje, in sicer: (1) ukrajinske žrtve, ki so po neuradnih podatkih dosegle astronomsko število 1,7 milijona ubitih in pogrešanih; in (2) ukrajinski poraz severno od Pokrovska – sem pomislil, da bi moral ponovno razmisliti o temni misli, ki sem jo imel pred časom, in sicer, da je 'morda je prav ubijanje smisel vsega tega'.

Že prej sem rekel, da so Rusi v Ukrajini vodili izredno čisto vojno, vendar je treba razumeti, da je ta ocena zelo legalistična.  Ubil so zelo malo civilistov, ukrajinski propagandisti pa se nenehno smešijo, ko poskušajo pretvarjati, da je običajno nekaj enomestnih številk ranjenih civilistov, ki spremljajo najnovejše napade z uporabo težkih orožij, izstreljenih v središča mest (kar povzroča sekundarne eksplozije, vidne iz vesolja, ko so vojaški cilji, skriti med civilno infrastrukturo, uničeni s kirurško natančnostjo), nekako genocid in ne ena najbolje nadzorovanih vojn v zgodovini.  Vendar pa ima ruska 'čista' vojna še eno, veliko temnejšo plat.

Poglejmo usodo ukrajinskih oboroženih sil – vsi so zakoniti borci, ki jih Rusi lahko in tudi dejansko brez omejitev napadajo in ubijajo. Prej sem omenil uhajanje podatkov o žrtvah, vendar menim, da je treba to poudariti – v ukrajinskih oboroženih silah je bilo v času vojne ubitih ali pogrešanih 1,7 milijona pripadnikov. 1,7 MILIJONA. Sedem ali osem odstotkov predvojnega prebivalstva Ukrajine, verjetno približno četrtina celotne nacionalne kohorte moških vojaške starosti, je umrlo ali pogrešano. Žrtve v obsegu genocida, ki so zadostne, da trajno ohromijo katero koli povojno ukrajinsko državo. Žrtve, ki so večkrat večje od tistih, ki sem jih pred dvema letoma ocenil kot zadostne za uničenje ukrajinskih oboroženih sil na podlagi izkušenj nacistične Nemčije.«

A dark theory for the evening. Let's talk about Russian strategy in Ukraine.

Looking at developments lately, specifically: (1) the Ukrainian casualty leak showing an astronomical 1.7M KIA/MIA; and (2) the Ukrainian collapse north of Pokrovsk - I thought should revisit a dark… pic.twitter.com/uOvB2gJEvX

— Armchair Warlord (@ArmchairW) August 29, 2025

»To me pripelje do ukrajinskega poraza severno od Pokrovska pred dvema tednoma, ko je običajen ruski napad prebil dvajset kilometrov ukrajinskih obrambnih pasov in prodrl na odprto. Ukrajinski propagandisti so se s tem spopadli tako, da so jokali, da je za najpomembnejši frontni sektor za AFU nekako 'zmanjkalo pehote'.

Ampak ali so Rusi vložili mobilno rezervo, da bi zrušili fronto in pregnali AFU nazaj k Dnepru, kljub temu, da so nedvomno dobro vedeli, kaj se dogaja? Ne, niso – utrdili so se v preboju in čakali na neizogiben, paničen ukrajinski protinapad, v katerem bi imeli priložnost uničiti preostale ukrajinske elitne enote.

To me pripelje do naslednjega zaključka: Rusi so imeli nešteto priložnosti za velike napredke v tej vojni, še posebej v zadnjem času – ukrajinska frontna linija je v popolnem razsulu, njihova taktika 'zidu dronov' pa bo ob vsakem resnem napadu propadla.

AFU je tako neučinkovita, da se v zadnjih dneh le redki ruski premiki na fronti srečujejo z resnim odporom, saj večina geografskih lokacij ruskih napredkov kaže, da so se že utrdili na mestu in se ukvarjajo z nadlegovanjem s smrtonosnimi droni, potem ko so brez prelivanja krvi zavzeli položaje.

Rusi so se dejansko dosledno odpovedali preboju fronte in zavzetju obsežnih ozemelj, da bi v okviru obstoječe dinamike izčrpavajočih bojev ubili čim več ukrajinskih vojakov na obstoječi frontni črti.

Ta 'taktična direktiva' je veljala tudi med bitko pri Sudža-Korenevo, ki se je odvijala v predvojni Rusiji.

Namesto da bi agresivno protinapadli in izgnali AFU, so Rusi videli priložnost, da ubijejo ogromno število Ukrajincev v pasti, iz katere se sovražnik zaradi ideoloških razlogov ne bi mogel rešiti, in so jo izkoristili. Ta bitka se je končala z devetimi meseci grozljivo neenakega klanja, ki je zlomilo hrbtenico AFU.«

»Vse to opazovanje vojne naredi več kot malo razburljivo, vendar je to dosleden vzorec vedenja, ki prosi za pojasnilo.

Torej, tukaj je moja teorija: Ruska vlada si je dosledno prizadevala za končanje vojne z mirovnim sporazumom z obstoječo ukrajinsko vlado, ne pa z zamenjavo režima, popolno osvojitvijo ali celo ubitjem dovolj članov te vlade, da bi med Majdanci našla bolj prilagodljivega sogovornika. Putin očitno želi sporazum z Zelenskim. Rusi so tudi dosledno postavljali zahteve ukrajinski vladi – in njenim sponzorjem iz Nata –, ki so za režim iz obdobja Majdana politično nesprejemljive in ki jih ta režim zaradi svoje narave preprosto ne more sprejeti.

Pravice ruskega jezika, pravice pravoslavne vere, demilitarizacija, velike ozemeljske koncesije, ki bi pomenile, da bi AFU predala velika urbana območja brez enega samega strela. Kljub temu Rusi vztrajajo in bodo nadaljevali z ubijanjem ukrajinskih vojakov v vse bolj neenakem razmerju, dokler ne dosežejo svojega. To me pripelje do brutalnega zaključka: Putin ne želi, da bi bila Ukrajina osvojena. Nikoli ni javno izrazil takšne želje.«

Putin isn’t naive,he knows that whenever Western long-range missiles strike Russian soil, it’s not Ukrainians pressing the buttons, it’s NATO operatives.
That turns places like Wiesbaden, where these strikes are planned and launched, into legitimate military targets.
Germany… pic.twitter.com/s8aFFymuNz

— Richard (@ricwe123) September 5, 2025

»Dosledna ruska politika je namesto tega, da bi Ukrajina – 'svobodna' in 'neodvisna' Ukrajina, ki je sama po lastni suvereni volji prišla v to slepo ulico – bila popolnoma ponižana.

Putin želi, da Zelenski obleče obleko, pride pokleknit v Kremelj in podpiše pogodbo, s katero bo majdanska vlada predala svoje orožje, izgubila ogromne količine ozemlja in spremenila vsako protirusko politično stališče, ki ga je kdaj imela.

Ukrajinski nacionalizem bo čez noč diskreditiran prav z rokami teh nacionalistov, gospodarsko nepomembna, demografska razbitina države pa bo v nekaj dneh ponovno vključena v ruski politični vplivni krog.

Zato seveda Rusi napredujejo na najbolj umirjen način.

Njihov cilj je ukrajinsko vlado spraviti v vojaško nevzdržno situacijo, da bi ji vsilili izjemno ponižujoč mirovni sporazum, ki vključuje velike ozemeljske koncesije onkraj kontrolne črte – kar je največji ukrajinski tabu –, da bi diskreditirali ukrajinski nacionalizem z rokami tistih ultranacionalistov, ki so svojo državo sploh spravili v vojno.«