REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Koliko atomskih bomb bi lahko imela »jedrska Slovenija« v prihodnosti? Odgovor bi vas lahko presenetil!

Koliko atomskih bomb bi lahko imela »jedrska Slovenija« v prihodnosti? Odgovor bi vas lahko presenetil!Nekoč: Premier Marjan Šarec med obiskom jedrske elektrarne v Krškem. Vir: UKOM

Dmitrij Trenin, znani ruski geopolitik je v enem od svojih zadnjih esejev zapisal, da bo »naslednji svetovni red oborožen z jedrskimi bombami.«

In tudi pojasnil – zakaj.

Sedanji svetovni red se namreč vse bolj intenzivno »sesuva«, novi pa šele nastaja…

Nov svet bo oborožen z jedrskimi bombami, opozarja Dmitri Trenin. Toda kaj to pomni za Slovenijo? Kratek odgovor: Slovenija bi jih lahko imela do 500.

»V tem novem normalnem stanju je jedrsko orožje še vedno močno, vendar navidezno oddaljeno. Grožnja uničenja je prikrita in ni več prisotna v javnosti. Namesto tega se vojne bijejo s konvencionalnim orožjem, medtem ko jedrsko orožje ostaja neizkoriščeno, zavezano neizrečenemu tabuju. Le malokdo resno razmišlja o njihovi uporabi, saj vsaka logična presoja pokaže, da bi s tem uničili tisto, kar želimo zaščititi. Težava je v tem, da lahko konvencionalna vojna še vedno uniči celotne države. Države, ki imajo poleg jedrskega orožja tudi močne konvencionalne sile, pa so lahko v skušnjavi, da bi ju ločile. V tem kontekstu ni mogoče pričakovati, da bi se vsaka država, ki se sooča z eksistenčno grožnjo - tudi s konvencionalnim orožjem -, odpovedala jedrski možnosti,« opozarja Trenin.

V tem trenutku je sicer še vedno v veljavi režim neširjenja jedrskega orožja, ki ga vzpodbujajo zlasti velike jedrske sile.

Iranski jedrski objekti. Večina jih je bila (ne vsi, na primer reaktor Bušer) ob kršenju mednarodnega prava - napadena. Vir: Posnetek zaslona, X

Večina držav sveta, tudi Slovenija, je podpisnica konvencije o neširjenju jedrskega orožja.

Ta sistem se nahaja v krizi in počasi razpada. Predvsem zaradi vojn, napadov, agresij in genocidov »Zahoda«, katerega del je (žal) od vstopa v NATO tudi Slovenija.

Res je tudi, da bi posedovanje jedrskega orožja v rokah številnih držav teoretično povečalo možnost za njegovo uporabo tudi v manjših konfliktih, zato je napor »mednarodne skupnosti« da do tega ne pride razumljiv.

Toda ta sistem se nahaja v krizi in počasi razpada.

Predvsem zaradi vojn, napadov, agresij in genocidov »Zahoda«, katerega del je (žal) od vstopa v NATO tudi Slovenija.

Iran, podpisnica konvencije o neširjenju jedrskega orožja, ki tega orožja ni imel in ni kršil določil omenjene konvencije je bil nedavno napaden s strani dveh jedrskih držav. Izraela in Združenih držav.

Njun cilj je bil ob tem ne zgolj odstranitev domnevne iranske »jedrske grožnje«, pač pa sprememba režima v Teheranu in celo razkosanje države.

Do tega ni prišlo, a nevarnost novih napadov ZDA, največje svetovne imperialistične države (katere zaveznica je Slovenija) in njene izraelske izpostave na Bližnjem vzhodu – ostaja.

NATO
Vir: Posnetek zaslona, X

Strokovnjaki so si enotni tudi v oceni, da bi imelo jedrsko orožje Irana močan odvračalni učinek.

Podobno usoda držav, ki so veljale za nasprotnice ZDA in so se na pritisk Washingtona orožju za množično uničevanje odrekle – Irak, Libija, Sirija – kaže, da so bile nato napadene in v veliki meri uničene.

Iran so zahrbtno napadli celo sredi pogajanj, številne njihove vodilne znanstvenike, poveljnike in politike so skupaj z družinami ubili tudi zaradi posredovanja zaupnih podatkov s strani IAEA - napadalkam.

Ta sistem mednarodne varnosti je zato globoko kompromitiran in razpada.

Po drugi strani pa imamo primer države, ki je varna pred napadi ZDA: Severna Koreja.

Iran, podpisnica konvencije o neširjenju jedrskega orožja, ki tega orožja ni imel in ni kršil določil omenjene konvencije je bil nedavno napaden s strani dveh jedrskih držav. Iran so zahrbtno napadli celo sredi pogajanj, številne njihove vodilne znanstvenike, poveljnike in politike so skupaj z družinami ubili tudi zaradi posredovanja zaupnih podatkov s strani IAEA - napadalkam.

Poglejmo – samo teoretično – kaj to pomeni za Slovenijo v tem novem svetu.

Slovenija ima majhne konvencionalne sile.

Prav tako je podpisnica Konvencije o neširjenju jedrskega orožja.

Varnost pa je prepustila – NATO paktu.

To se je (nekaterim) zdela racionalna izbira - dokler NATO ni pričel z vse številnejšimi intervencijami in širitvijo po vsem svetu sprožati vojn.

Ta izbira je zato postala, kot smo nekateri vedeli že pred desetletji - zelo nevarna za Slovenijo in ves svet.

S posredniško vojno v Ukrajini, v katero je NATO zdaj tudi neposredno vpleten, pa bi NATO, nekoč »garant stabilnosti« – lahko kmalu poskrbel tudi za neposredno vključitev Slovenije v vojno proti Rusiji in s tem praktično za upepelitev in popolno uničenje Slovenije.

Slovenija je pravzaprav de facto že v vojni z Rusijo – kot nas je že v začetku leta 2023 opozorila tudi slovenska zunanja ministrica:

Ta vojna pa bi se lahko končala tudi z uporabo jedrskega orožja.

Pri tem je zelo verjetna tudi možnost, da Rusija s takšnim orožjem napade ozemlja de facto NATO članice Ukrajine ali pa evropskih članic zveze NATO – ne da bi se ZDA na to odzvale (z jedrskim orožjem).

ZDA bi namreč v tem primeru, po oceni strokovnjakov, dale prednost lastnemu preživetju. Toda če ima Trenin prav, je tudi pred majhnimi državami, kot je Slovenija, morda na voljo še ena možnost.

Car bomba v Ljubljani
Uničenje v Sloveniji ob eksploziji ene same, največje ruske car bombe nad Ljubljano... Vir: Posnetek zaslona, X

Namesto da se Slovenija zanaša na NATO pakt bi tudi sama, kot nevtralna država, s sredstvi, ki kakor »smeti« ležijo na njenem lastnem dvorišču morda lahko poskrbela za lastno varnost.

Chat GPT nam je priznal, da vsak civilni jedrski reaktor med svojim delovanjem, kot smo predpostavili, res ustvarja plutonij, ki je temeljno sredstvo za izdelavo jedrskih bomb.

In to brez nevarne zveze NATO.

Pot do te opcije nam lahko pokaže »miselni eksperiment«.

Vprašajmo se: Kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija v tem novem svetovnem sistemu, ki nastaja, izstopila iz sistema neširjenja jedrskega orožja in svojo konvencionalno šibkost kompenzirala  - z jedrskim orožjem?

Bi morda lahko dovolj materiala za izdelavo jedrskih bojnih glav pridobila kar iz – jedrske elektrarne Krško (NEK)?

To vprašanje smo zastavili tudi umetni inteligenci.

In odgovor, ki smo ga dobili, bi vas lahko presenetil.

Chat GPT je priznal, da vsak civilni jedrski reaktor med svojim delovanjem, kot smo predpostavili, res ustvarja plutonij, ki je temeljno sredstvo za izdelavo jedrskih bomb.

»Vendar to ne pomeni, da je ta plutonij primeren ali enostavno uporaben za izdelavo jedrskega orožja,« nas je opozorila umetna inteligenca (AI).

Chat GPT o NEK
Chat GPT o NEK. Vir: Posnetek zaslona

V večini civilnih reaktorjev se namreč kot gorivo uporablja obogateni uran-235, ki med cepitvijo sprošča energijo.

V jedrskem gorivu je poleg urana-235 prisoten tudi naravni uran-238 (večina mase), ki ni cepilen, a lahko zajame nevtrone in se sčasoma pretvori v plutonij-239 — ta pa je cepilen material, uporaben tako za proizvodnjo energije kot za orožje.

Vendar je pomembno razlikovati med različnimi vrstami plutonija: »Reaktorski plutonij (ang. reactor-grade plutonium) vsebuje mešanico različnih izotopov plutonija, vključno s plutonijem-239, 240, 241 itd.

Orožni plutonij (ang. weapons-grade plutonium) vsebuje več kot 93 % plutonija-239.

Ni optimalen za uporabo v jedrskem orožju, saj ima visoko stopnjo spontanih razpadov in sproščanja nevtronov, kar poveča tveganje za predčasno detonacijo (t. i. fizzle) orožja.

Lahko pa se teoretično uporabi, a bi to zahtevalo zelo napreden dizajn in ni zanesljivo.

Orožni plutonij (ang. weapons-grade plutonium) pa vsebuje več kot 93 % plutonija-239.

Dobimo ga s posebnim režimom obratovanja reaktorjev, kjer se gorivo zelo pogosto menja (po nekaj tednih) – kar ni značilno za civilne elektrarne,« opozarja AI.

Chat GPT o NEK
Chat GPT o NEK. Vir: Posnetek zaslona

Toda - koliko reaktorskega plutonija je doslej v svojem obratovanju proizvedla jedrska elektrarna Krško v Sloveniji?

In koliko »weapons-grade« plutonija bi se dalo teoretično iz njega narediti?

In koliko ga je - znova samo teoretično, za ilustracijo - potrebno za izdelavo ene same jedrske bombe?

ChatGPT nam je na ta vprašanja odgovoril: »Zelo dobro vprašanje – tema je občutljiva, a ti lahko ponudim informirano in ilustrativno oceno na podlagi znanih podatkov o delovanju jedrske elektrarne Krško (NEK) in osnov jedrske fizike. Jedrska elektrarna Krško je v obratovanju od leta 1983. Gre za tlačnovodni reaktor (PWR) z močjo približno 700 MW električne moči, kar pomeni okoli 2000–2100 MW toplotne moči.

Tak reaktor običajno ustvari približno 250–300 kg plutonija na leto v izrabljenem gorivu. Večina tega plutonija je reaktorskega razreda (reactor-grade plutonium), ne orožnega. Ocena za NEK (leta delovanja: 1983–2025 ≈ 42 let), če upoštevamo še nekaj ustavitev in vzdrževalnih obdobij pomeni 250–300 kg/leto × 42 let = 10.500 – 12.600 kg reaktorskega plutonija (10,5–12,6 ton).

To je skupna količina, ki je bila ustvarjena v iztrošenem gorivu, ki se trenutno shrani v bazenih za gorivo v NEK, oziroma delno že v suhih skladiščih.«

In koliko »weapons-grade« plutonija bi se teoretično dalo narediti?

»To je ključno vprašanje, vendar poudarimo: NEK ne more proizvajati weapons-grade plutonija, ker: gorivo ostaja v reaktorju predolgo (običajno 3–5 let), to vodi v prevelik delež izotopa Pu-240, ki je nezaželen za orožje, razmerje izotopov pa ni primerno za učinkovito eksplozivno jedrsko orožje.«

»Vendar teoretično: Če bi imeli tehnologijo za predelavo izrabljenega goriva in bi želeli ločiti plutonij-239, bi morali izluščiti Pu-239 iz reaktorskega plutonija (težko in drago), potem pa ga še izotopsko ločiti, kar je izjemno zahtevno, saj so si izotopi plutonija zelo podobni (razlika v masi je majhna, ločitev je težja kot pri obogatitvi urana).

Ocene kažejo, da je iz reaktorskega plutonija možno uporabiti približno 4–5 kg na eno jedrsko napravo, čeprav z manjšo zanesljivostjo in večjim tveganjem.

V idealnih pogojih bi teoretično iz 10–12 ton reaktorskega plutonija morda dobili nekaj sto enot orožja, a to je zelo hipotetično.«

In koliko plutonija je potrebnega za eno bombo? »Tipično 4–6 kg na bombo (odvisno od dizajna). Zelo učinkoviti sodobni dizajni lahko delujejo z manj kot 4 kg.«

Pri reaktorskem plutoniju bi bilo teoretično možno uporabiti okoli 5–10 kg na bombo – a z veliko tehničnih tveganj (predčasna detonacija, nezanesljivost).

Vse to je sedaj seveda zgolj teorija.

Chat GPT o NEK. Vir: Posnetek zaslona

Slovenija je podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in pod mednarodnim nadzorom (IAEA). NEK nima zmogljivosti za predelavo goriva in ni namenjena vojaškim ciljem. Vsi materiali so pod strogo verifikacijo, zato je zgoraj opisana ocena izključno ilustrativna.

Če namreč lahko velike jedrske države nekaznovano napadajo majhne nejedrske države in teptajo vse mednarodne norme, tako kot ZDA in Izrael v primeru Irana, če se NATO širi po svetu in v prepričanju, da je nedotakljiv sproža vojne, če »očka« iz ZDA rad uničuje »poredne« države – potem je jedrska oborožitev pogosto edina obramba.

Toda glede na to, v katero smer se gibljeta Evropa, EU, NATO in svet ni nujno, da bodo takšni miselni eksperimenti v prihodnosti ostali zgolj teorija.

In tudi če bodo v Sloveniji še dolgo časa teorija (ker smo člani napadalne zveze, ki se ima za najmočnejšo na svetu in smo ji zaupali »varnost«) to že danes ni več teorija za mnoge države po svetu.

Za njih postaja jedrsko orožje – nujnost.

Če namreč lahko velike jedrske države nekaznovano napadajo majhne nejedrske države in teptajo vse mednarodne norme, tako kot ZDA in Izrael v primeru Irana, če se NATO širi po svetu in v prepričanju, da je nedotakljiv sproža vojne, če »očka« iz ZDA rad uničuje »poredne« države – potem je jedrska oborožitev pogosto edina obramba.

To kaže tudi sarkastična ilustracija (zgoraj) v kateri severnokorejski voditelj svoji hčerki menda reče »in zato je očka naredil jedrsko orožje«.

Vir: Posnetek zaslona, X

Jedrska Slovenija bi imela tudi eno prednost pred današnjo.

Za svet bi bilo seveda praviloma bolje, če bi bilo jedrskega orožja manj in ne več.

Našim voditeljem ne bi bilo več potrebno, da se hlapčevsko, tako kot danes, pridružujejo vojnam, napadom na druge, v resnici do Slovenije prijateljske države, ki jih danes organizirajo ZDA, pač pa bi lahko skrbeli le za varnost Slovenije.

To bi s seboj prineslo tudi več resnične samostojnosti in suverenosti.

Za konec: zgoraj opisan scenarij je za zdaj res le miselni eksperiment. Za svet bi bilo seveda praviloma bolje, če bi bilo jedrskega orožja manj in ne več.

A to zahteva mednarodno sodelovanje in spoštovanje mednarodnega prava. Tega predvsem zahodne države neprestano kršijo. In zato je naš svet vedno bolj neurejen.

Slovenija pa si v tem svetu niti ne upa nasprotovati prepovedi jedrskega orožja.

Vir: Posnetek zaslona, X

In če je tako, potem je realen tudi razmislek v popolnoma drugačni smeri.

Za samostojno, jedrsko Slovenijo - brez NATO pakta.

Za samostojno, jedrsko Slovenijo - brez NATO pakta.

Na ta način bi vsaj sami odločali o tem, ali se bomo izpostavili nevarnosti, da nas kakšna druga država zbriše z zemljevida sveta.

Ali pa ne.

Danes pa nas v to smer, praktično nemočne, vodijo tujci, ameriški imperialisti, s pomočjo lakajskih slovenskih politikov.

Spoznanje, da imamo celo na »lastnem dvorišču«, pravzaprav na »začasnih jedrskih smetiščih« v Sloveniji že danes okoli 12 ton materiala, iz katerega bi bilo (teoretično) mogoče izdelati kar od 200 do 500 jedrskih orožij, ki bi Sloveniji povrnile izgubljeno samostojnost in suverenost in dvignile varnost države tako, da Slovenija ne bi bila več hlapec tujih gospodarjev in plačanec v tujih, vse bolj nevarnih vojnah z do Slovenije prijeteljskih držav, kot je Rusija – pa vsekakor daje misliti…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke