sobota, 12. julij 2025 leto 30 / št. 193
Strašen zločin, ne pa genocid: Mediji polni poročil o Srebrenici, o pobojih Srbov pa vztrajno molčijo!

Slovenski osrednji mediji so te dni polni poročil o dnevu spomina na »genocid v Srebrenici.«
Govorance o tem so imeli tudi vsi pomembnejši politiki, mediji so polni prispevkov o tem tragičnem dogodku.
A težav s tem dnevom je veliko.

Ni dvoma, da se je v BiH, v Srebrenici, julija leta 1995 zgodil velik, množičen zločin. To ni sporno.
Kar je sporno je oznaka – genocid.
Vsaj v Srbiji in slabi polovici BiH – ter večjem delu sveta – te ocene danes več ne sprejemajo.
#BREAKING #Bosnia Srpska Marks 33 Years Since Mass Killing of 3,267 Serbs in Eastern Bosnia
— The National Independent (@NationalIndNews) July 5, 2025
A commemoration is being held today in Bratunac to mark 33 years since the killing of 3,267 Serbs in the central Podrinje and Birač regions by Islamist forces.
Held under the slogan… pic.twitter.com/a7od7Qd7fx
Lani je za sprejem resolucije o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici glasovala takrat prisotna večina v GS OZN, a dejansko manjšina članic – kar 108 članic OZN namreč ni glasovalo za to sporno, v resnici protisrbsko resolucijo.
Pri njenem potrjevanju je bila zelo glasna tudi Slovenija.
Hkrati zahodne države, predvsem članice NATO pakta pri oznaki genocid še toliko bolj zagrizeno vztrajajo.
To je dokaz, da gre v ozadju za politiko, ne pa pieteto.
Posreden dokaz je tudi to, da iste države molčijo ali pa celo (diplomatsko, propagandno in vojaško) pomagajo pri izraelskem genocidu, ki se izvaja danes, tukaj, pred našimi očmi – v Palestini.
Če bi jim res šlo za iskreno obsodbo genocidov bi bili ti politiki in te države glasne tudi v primeru izraelskega genocida nad Palestinci.
An Israeli band shows images of the genocide in Gaza in front of a happy crowd…
— The Saviour (@stairwayto3dom) July 9, 2025
We are dealing with MONSTERS! pic.twitter.com/YDuhmMCodQ
A niso.
Le zakaj ne?
Odgovor je jasen: Srbija je in velja za »uporniško« državo, ki se je tako ali drugače upirala zahtevam »Zahoda«.
Bratunac 33 godine posle.
— Seneka (@NeDamoJadar1) July 5, 2025
Da se nikada više ne ponovi i da ovaj zločin ne prođe bez kazne. Iako postoje brojni dokazi ova bitanga je dobila kaznu koja je poniženje za sve žrtve, a pre svega maloletnu decu, njih 45 od 3267 nisu ni osetili život pic.twitter.com/njMxTkaf3L
Zato je bila »kaznovana« s povsem nezakonitim bombardiranjem leta 1999 in enako nezakonitim (poskusom) odvzema dela ozemlja – Kosova.
Prav zato so ji tudi mednarodne institucije, ki delajo pod vplivom Zahoda, nalepile tudi oznako »genocid« na poboj, ki se je zgodil leta 1995.
Naslednji posreden dokaz je dejstvo, da »Zahod« še posebej ignorira tudi množično pobijanje Srbov, civilistov iz okolice Srebrenice v BiH v času vojne med leti 1991-1995, kar je bil tudi razlog za srbsko maščevanje v Srebrenici.

Preko 3500 Srbov so namreč muslimanski klavci pobili v svojih pohodih iz »zaščitene cone Srbrenica«, v katero so se vračali, a zato do danes ni nihče od njih odgovarjal.
Tega »genocida« se nihče na t. i. Zahodu ne spominja.
O tem ničesar očitno ne vedo ne slovenski predsednik vlade, ne predsednica, ne zunanja ministrica.
Most Western journalists selectively ignore the Mass Killings of Serbs in Bratunac Bosnia by radical Muslim forces under the command of Naser Orić, Im not one of them.
— Chay Bowes (@BowesChay) July 5, 2025
While the name Srebrenica is well known by Serbias many enemies, the story of what occurred there is written… pic.twitter.com/VYgZBCGZ76
Tudi poboja v Kravici na pravoslavni božič očitno ne poznajo, na kar opozarja dopisnik irski novinar Chay Bowes: »Večina zahodnih novinarjev selektivno ignorira množične poboje Srbov v Bratuncu v Bosni, ki so jih zagrešile radikalne muslimanske sile pod poveljstvom Naserja Orića. Jaz nisem eden izmed njih.
Čeprav je ime Srebrenica dobro znano številnim sovražnikom Srbije, zgodbo o tem, kaj se je tam zgodilo, pišejo ti sovražniki.
Radikalna islamistična milica je leta 1992 v napadu iz Srebrenice v srednjem Podrinju ubila približno 3500 pravoslavnih krščanskih Srbov.«
Brez spoštovanja srbskih žrtev in kaznovanja odgovornih za vojne zločine ni mogoče govoriti o resnični normalizaciji odnosov v regiji, opozarjajo v Zvezi Srbov. Zločinci, odgovorni za poboj Srbov na božič leta 1993 so še vedno - nekaznovani.https://t.co/VUdqvhwbTd pic.twitter.com/TU8GBQ6qYd
— Insajder.com (@insajder_com) January 7, 2025
»Samo na območjih občin Srebrenica in Bratunac je bilo pobitih približno 2500 moških, žensk, otrok in dojenčkov. Žrtve so bile ubite z noži, sekirami, pribite na drevesa, zaklane, odsekane so jim bile glave in drugi deli telesa, mnoge so bile posiljene.
Nihče ni bil zares odgovoren za te grozljive zločine, čeprav preživeli od konca vojne zahtevajo pregon odgovornih zločincev.
Oborožite se z resnico,« je zapisal Chay Bowes pred dnevi.

Srbi se pobojev v Bratuncu spominjajo 5. julija, a o tem v Sloveniji ne vemo ničesar.
Ni manifestacij, govorov, opozarjanja na pomen človekovih pravic, obsodb protisrbskega terorja.
Morda zato, ker je preko 8000 pobitih muslimanov (danes Bošnjakov) pač veliko več?
Ne nujno.
Javna skrivnost je, da so nekateri, zapisani na nagrobnih spomenikih v Srebrenici še živi ali pa so živeli še dolgo potem, ko so bili »ubiti«.
In prav tako je danes znano, da so bili med žrtve pobojev prištete tudi žrtve, ki so padle ob poskusih oboroženih prebojev obroča okoli Srebrenice, kjer so muslimanske enote skupaj s civilisti poskusile zbežati iz obkolitve.
Pravo število žrtev pobojev v Srebrenici je zato še danes sporno.

Množični poboj je zato res bil in res so ga izvedli pripadniki srbskih vojaških enot, vendar ni bil tako obsežen, kot ga prikazujejo danes in kot je ostal zapisan v sodbah sodišč.
Sporno je tudi to, da bi lahko bil genocid »občinski«, ne pa nekaj obsežnega, kar izhaja iz definicije genocida.
Toda, ali ga niso potrdila mednarodna sodišča – najprej ICTY in nato še Meddržavno sodišče v Haagu?
Res je.
Toda ICTY je bilo začasno sodišče, zelo pod vplivom zahodnih sil, ustanovljeno v času, ko je bila Rusija zelo slaba, Kitajska pa gospodarsko šibka.
Ustanovljeno je bilo kot »prisilno sredstvo« za doseganje miru, po poglavju VII Ustanovne listine, financirano je bilo večinoma s strani držav Zahoda, sodbe pa so bile takšne, kot je bilo pričakovano s strani ustanoviteljev.
Pristranske. Večinoma protisrbske.
21st century. An #EU member state. Half a million people at a concert where Ustaše slogans - those of a Nazi-collaborating regime - are chanted without shame. Let that sink in. pic.twitter.com/GbGLbHUwKq
— Helena Ivanov (@HelenaIvanov) July 5, 2025
Zato danes na Hrvaškem divjajo fašisti, medtem ko se morajo Srbi sramovati svojih zločincev.
Nisu svi hrvati ustaše ... Ali su sve ustaše hrvati. pic.twitter.com/0J4nEbswpO
— Drug Djura (@drugdjura) July 5, 2025
Muslimanskih klavcev pa se ICTY skorajda ni niti dotaknil, enako velja za zvezo NATO, ki je leta 1999 napadla Srbijo in Črno goro.
Nekaznovano.

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) ima sicer (še) nekaj več moralne avtoritete, a številne sodbe in mnenja tega sodišča kažejo, da imajo zahodne države tudi v tem sodišču prevladujoč vpliv.
Tako kot IAEA, ki se je s priklanjanjem Zahodu in ZDA kompromitirala v Ukrajini (NE Zaporožje) in Iranu (vohunjenje v korist Izraela), kot organizacija OPCW, ki se je z lažnimi obtožbami o kemičnih napadih kompromitirala v Siriji, se je tudi sodišče ICJ v veliki meri kompromitiralo tako ob precej politično obarvanem in precej pristranskem mnenju o kosovski deklaraciji o neodvisnosti kot tudi danes, ko molči in zelo počasi odloča o genocidu, ki ga v Gazi gledamo že dve leti.
Palestinian writer Ghassan Kanafani schools a western journalist on why 'peace talks' between the neck and the sword are never really about peace.
— The Resonance (@Partisan_12) July 8, 2025
The video is 55 years old, NOTHING CHANGED! pic.twitter.com/q0JID0tk34
Mnenja teh institucij so zato vse manj pomembna.
V prihodnosti jih bodo nadomestila mnenja in sodbe drugih sodnikov, ko bodo institucije obnovljene na novih temeljih, kjer »Zahod« ne bo več imel glavne besede pri njihovem oblikovanju.
In zato tudi sodbe teh sodišč, tudi o »genocidu v Srebrenici« niso več nesporne.
Prav obratno.
Ker se istočasno tako tudi veliko bolj obsežnemu in surovemu poboju Srbov v času druge svetovne vojne na Hrvaškem ne posveča nobene pozornosti in »Zahod« ignorira tudi poboje v Bratuncu, bi to morali biti znaki za alarm, znak opozorila zaradi pristranskosti lepljenja genocidnih oznak s strani takšnih akterjev, ne pa da se jih ignorira kot nekaj nepomembnega in pušča v senci enega samega, edinega in zveličavnega »genocida v Srebrenici«.
Today, a commemoration is being organized in Bratunac (Rep. of Srpska) for all Serbs who were killed in the #Srebrenica region by Bosnian Muslims led by Naser Orić and foreign mujahedin during the Bosnian civil war. At least 3,267 men, women and children, were brutally murdered. pic.twitter.com/qEU1OtAspv
— Zvezda je život (@FkczBelgrade) July 5, 2025
Na to je opozoril tudi predsednik Republike srbske (RS) Milorad Dodik 5. julija v Bratuncu, ko je izjavil, da se v Srebrenici julija 1995 ni zgodil genocid, ampak, kot je dejal, »strašen zločin«.
»Srbi v Srebrenici niso zagrešili genocida. V Srebrenici se je zgodil grozen zločin. Dovolimo jim, da to bolečino obeležijo čez sedem dni,« je Dodik dejal v Bratuncu, kjer je 5. julija minula 33. obletnica trpljenja Srbov v srednjem Podrinju in Birču med vojno v Bosni in Hercegovini.
Dodal je, da bi spomin na žrtve Srebrenice 11. julija »izgubil pomen, če bi bilo pravici zadoščeno«.
»Če bi pravica prišla, bi dogodek, ki se ga bo obeleževalo čez nekaj dni, izgubil pomen,« je dejal Dodik.
Dodik je dodal, da se danes »številni zločinci proti srbskemu ljudstvu prosto sprehajajo« in da njihovi zločini niso bili kaznovani na »neustavnem sodišču in tožilstvu Bosne in Hercegovine«.
Toda o tem v Sloveniji večina ne ve prav nič.
Bratunac... pic.twitter.com/oP2dV7ZE7R
— Drazen Vrhovac (@KojakoKojako8) July 5, 2025
Slovenski »osrednji« mediji, polni spominskih člankov o »genocidu v Srebrenici« so o vsem tem strahopetno molčali.
In molčijo še naprej.
In zato javnost v Sloveniji tudi po več kot 30 letih pozna - samo eno plat zgodbe...