REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj propada EU: Brez vizije, brez moči, brez prihodnosti, razdeljena in v večnem boju za včerajšnje udobje

Zakaj propada EU: Brez vizije, brez moči, brez prihodnosti, razdeljena in v večnem boju za včerajšnje udobjeEU v boju za... včerajšnji svet? Vir: Posnetek zaslona, X

Timofej Bordačev, programski direktor kluba Valdaj je v reviji Profile objavil daljši sestavek, v katerem zelo kritično ocenjuje stanje Evropske unije.

Značilnost današnje zahodne Evrope po njegovi oceni ni enotnost ali moč, pač popolna odsotnost vizije za prihodnost.

Medtem ko ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in celo Latinska Amerika aktivno oblikujejo svojo dolgoročno usmeritev in o njej razpravljajo, je zahodna Evropa obtičala v nostalgiji.

Njeni politiki ne gradijo prihodnosti, temveč se oklepajo včerajšnjega udobja.

Zdi se, da je politična domišljija te celine omejena na en sam cilj: ohranjanje statusa quo v svetu, ki ne obstaja več, je kritičen znani ruski geopolitik.

Analiza geopolitika, ki zelo kritično ocenjuje stanje Evropske unije. Vir: Posnetek zaslona, X

»Ta nazadnjaška miselnost je EU spremenila v nekaj, kar lahko najbolje opišemo kot 'terarij enako mislečih ljudi' - ekosistem, kjer vsak akter tekmuje za vpliv, medtem ko zasebno prezira druge. V teoriji je bila EU zasnovana za oblikovanje skupne geopolitične sile. V praksi se je ta enotnost zmanjšala na cinične lastne interese in medsebojno sabotažo.

Ta nazadnjaška miselnost je EU spremenila v nekaj, kar lahko najbolje opišemo kot 'terarij enako mislečih ljudi' - ekosistem, kjer vsak akter tekmuje za vpliv, medtem ko zasebno prezira druge.

Nemčija želi ohraniti svojo gospodarsko prevlado in Washingtonu nenehno sporoča, da je samo ona stabilna čezatlantska partnerica. Francija kljub omejenim vojaškim zmogljivostim uporablja preostanek svojih oboroženih sil, da bi zagotovila prevlado nad Nemčijo in južno Evropo. Velika Britanija, nekoč outsider, je nenadoma spet zainteresirana za sodelovanje v 'Evropi', vendar le zato, da bi razplamtela delitve in podžgala ogenj spopada z Rusijo.

Poljska igra svojo igro, ohranja privilegirane vezi z ZDA in ostaja stran od francosko-nemškega manevriranja. Italija vodi zunanjo politiko kot neodvisna srednja sila, ki sodeluje tako z Washingtonom kot z Moskvo. Manjše evropske države se borijo za pomembnost, saj se dobro zavedajo, da so drobiž na neki drugi šahovnici.

V Bruslju se medtem nenehno odvija birokratski teater. Osebe, kot sta Ursula von der Leyen in Kaja Kallas, glasno govorijo, vendar vsi vedo, da nimajo prave moči. So politični igralci brez odra, ki berejo po scenarijih, ki niso več pomembni. Spektakel evropske enotnosti je postal prazen - ne le na videz, ampak tudi po vsebini,« ocenjuje Bordačev.

Ta propad zahodne Evrope se ni začel včeraj. Toda zadnjih 15 let je pokazalo, kako krhki so temelji EU. Po hladni vojni so sanje o močni, združeni Evropi dobile nekaj zagona: skupna valuta, skupna zunanja politika, celo šepetanje o strateški neodvisnosti od Nata.

Te sanje so umrle v Iraku leta 2003, ko sta Pariz in Berlin za kratek čas nasprotovala washingtonski invaziji. Ko se je Francija leta 2007 ponovno pridružila Natovi poveljniški strukturi, je to pomenilo konec resnične neodvisnosti.

Američani so s podporo Velike Britanije ponovno prevladali.

Timofej Bordačev Vir: YouTube, posnetek zaslona
Timofej Bordačev. Vir: YouTube, posnetek zaslona

Evro, ki je nekoč veljal za orodje evropske moči, je postal nemško orožje za gospodarski nadzor.

Južne in vzhodne države članice so bile vpete v finančni red, iz katerega niso mogle izstopiti. Nemčija je med krizo evroobmočja in pandemijo vsilila svojo voljo in postala osovražena. Manjšim državam se je zamerila njihova vloga priveska nemškemu gospodarstvu, saj so imele le malo možnosti za pritožbe.

Ko se je konflikt v Ukrajini leta 2022 zaostril, je bila prekinitev rusko-nemških vezi po vsej celini tiho pozdravljena.

»Francija, ki je Kijevu dala le malo, ima zdaj večji diplomatski ugled kot Nemčija, ki je dala milijarde. Poljski zunanji minister (Sikorski) je praktično proslavil sabotažo Severnega toka - ne zato, ker je škodovala Rusiji, ampak ker je oslabila Berlin.

Poljski zunanji minister je praktično proslavil sabotažo Severnega toka - ne zato, ker je škodovala Rusiji, ampak ker je oslabila Berlin.

Širitev EU, ki je nekoč veljala za zmagoslavje evropske moči, je postala breme.

Dve desetletji se je širitev na vzhod obravnavala kot geopolitični projekt, ki naj bi absorbiral nekdanje sovjetske prostore. Toda zahodna Evropa s tem ni pridobila večjega vpliva pri Washingtonu. Nove članice se niso podredile Berlinu ali Parizu, temveč so se obrnile proti ZDA. Na koncu je EU pretiravala, odtujila Moskvo in v zameno ni dobila ničesar bistvenega.

Ker EU ni uspela oblikovati prave zunanje politike, si zdaj obupno prizadeva ohraniti tisto, kar ima. Toda brez sanj o prihodnosti politika izgubi smisel. Zahodnoevropsko življenje je postalo zanka obvladovanja upadanja, medtem ko se napetosti znotraj bloka zaostrujejo,« črnogledo napoveduje Bordačev.

Velika Britanija je sicer izstopila iz EU, vendar jo je geopolitični pritisk potisnil nazaj v igro.

London ne more rešiti lastnih notranjih kriz - v treh letih je imel štiri predsednike vlad - in zato, da bi ostal pomemben, uporablja protirusko retoriko.

Vir: Posnetek zaslona, X

Vendar se ne želi boriti, zato sili svoje celinske zaveznike, da to storijo namesto njega. To je klasična britanska strategija: Pustite drugim, da izkrvavijo.

Večina Nemcev bi rada obnovila stike z Rusijo in se vrnila k poceni energiji in lahkim dobičkom. Vendar ne more.

Američani so trdno zasidrani na nemških tleh, berlinska vojaško-industrijska elita pa želi, da se poraba za NATO nadaljuje.

»Južna Evropa, ki je obubožana in vse bolj užaljena, ne more več vzdrževati nemške blaginje. Francija upa, da bo to izkoristila, saj si predstavlja, da bo postala novi jedrski dežnik Evrope. Macron govori veliko, a vsi vedo, da le redko kaj uresniči.

Evropska komisija, ki naj bi zastopala EU, je postala parodija same sebe.

To nas pripelje do leta 2025. Zaradi vse večjih napetosti z Rusijo in Kitajsko se voditelji EU pripravljajo na obisk Washingtona.

Seveda razen Nemcev, ki po kaotičnih volitvah še vedno poskušajo sestaviti vlado. Vsak voditelj, od Poljske do Francije, je Trumpa prosil za prednostno obravnavo. Deli in vladaj je še vedno ameriški priročnik, Zahodnoevropejci pa mu še naprej nasedajo.

Na vzhodu imata Madžarska in Slovaška tega dovolj. Leta predavanj iz Bruslja o pravicah LGBT in 'liberalnih vrednotah' so povzročila globoko nezadovoljstvo. Zdaj odkrito govorijo o povezovanju z Rusijo ali Kitajsko.

Španija in Italija pa v Moskvi ne vidita grožnje. Italijanska premierka Giorgia Meloni se z Washingtonom dogovarja dvostransko in se ne pretvarja, da zastopa širše evropske interese.«

»Evropska komisija, ki naj bi zastopala EU, je postala parodija same zase. Kallasova, nedavno imenovana za visoko predstavnico za zunanje zadeve, je takoj prekršila svoja pooblastila ter zahtevala na desetine milijard nove pomoči za Ukrajino. Odziv je bil hiter. V EU imajo pristojnost nad denarjem nacionalne vlade. Celo tako kompromitirana von der Leyenova ve, da se brez dovoljenja ne sme dotakniti te blagajne.

Od zahodne Evrope je danes ostala le še politična lupina. Skupina starajočih se sil, ki se oklepajo pretekle slave, tekmujejo druga z drugo, nimajo volje za ukrepanje, vendar se nočejo umakniti. Njihov skupni cilj je biti viden v prostoru, ko Washington, Moskva in Peking sprejemajo odločitve. Vendar ne kot enakopravni igralci, temveč kot prosilci.

Za zdaj imajo povodec v rokah Američani. Le ZDA lahko svojim evropskim satelitom vsilijo disciplino in njihovi politiki dajo smisel za usmeritev. Rusija vse to opazuje z veliko mero potrpežljivosti. Če se bo v Evropo vrnila stabilnost, bo to le zato, ker bo to dovolil Washington, in ne zato, ker si jo je zaslužil Bruselj,« sklene Bordačev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek