Komentar Xinhua: »Vzajemne carine« Washingtona bodo poglobile čezatlantski prepad

Napoved Washingtona o obsežnih »vzajemnih carinah« je pretresla evropske prestolnice in poglobila razkol čez Atlantik.

Poteza, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump v sredo razglasil za »dan osvoboditve«, presega običajen trgovinski spor; gre za jasno politično izjavo, ki izziva dolgoletno gospodarsko in strateško partnerstvo med Združenimi državami in Evropo.

Evropski odziv je bil hiter in oster.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je posvarila pred hudimi posledicami in razkrila, da se prvi paket protiukrepov »že zaključuje«.

Rim je potezo obsodil kot napako, Berlin je posvaril pred trajno škodo za svetovno trgovino, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je pozval k prekinitvi evropskih naložb v ZDA.

Nujnost teh odzivov odraža vse večjo zaskrbljenost med evropskimi voditelji, ki ameriško ukrepanje razumejo kot preračunljivo prizadevanje za destabilizacijo gospodarskih temeljev celine in obremenitev njene notranje enotnosti.

Zgodovinsko gledano je čezatlantsko zavezništvo preživelo več trgovinskih sporov, vključno s carinami na jeklo iz leta 2002, dolgotrajnim sporom med Boeingom in Airbusom ter carinami na jeklo in aluminij iz leta 2018 v času Trumpovega prvega mandata.

Najnovejše carine posegajo v sam temelj čezatlantskih gospodarskih odnosov.

vzajemnexinhua2.jpg

EU v ZDA izvaža blago v vrednosti 531 milijard evrov (približno 587 milijard ameriških dolarjev) - to je rešilna bilka za ključne panoge, kot so nemški avtomobili, francoska in danska oprema za obnovljive vire energije ter italijanski stroji.

Za te sektorje je ameriški trg nepogrešljiv.

Čas uvedbe carin za Evropo ne bi mogel biti slabši.

Ker se nemško gospodarstvo krči že drugo leto zapored, rast v evrskem območju pa je komajda nad ničlo, carine še povečujejo že tako krhke gospodarske razmere.

Tudi Evropska centralna banka se je znašla v dilemi med bojem proti inflaciji in podpiranjem šibke rasti, zaradi česar je celina še posebej ranljiva za zunanje pretrese.

»To prizadene predvsem najranljivejše državljane. Vsa podjetja - velika in mala - bodo trpela od prvega dne,« je dejala von der Leyenova.

Mnogi na evropski celini menijo, da si Združene države Amerike prizadevajo oslabiti evropsko kohezijo in zavarovati svoje strateške interese na področju energetike in obrambe.

Širša skrb Evrope pa je, da sam večstranski sistem, ki je bil nekoč branik predvidljivosti in pravil, razpada.

Za Xinhua: Liao Lei