REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tragičen padec nadstrešnice v Srbiji, ki je razkril hipokrizijo slovenske javnosti v Sloveniji

Tragičen padec nadstrešnice v Srbiji, ki je razkril hipokrizijo slovenske javnosti v SlovenijiDemonstracije zaradi padca nadstreška v Novem Sadu

Kljub temu da je od »osamosvojitve« Slovenije minilo že 33 let je zelo očitno, da se javnost v Sloveniji še zmeraj zelo burno odziva predvsem na dogodke južno od Kolpe.

Še posebej na Hrvaškem, v Bosni ali Srbiji.

Še leta 1991 so nas prepričevali, da dogajanje južno od slovenskih meja za večino v Sloveniji ne bo več zelo zanimivo, saj se bodo bolj ozirali čez severne in zahodne meje.

Tja, kjer imajo Slovenci menda kulturno veliko več skupnega s tirolskim kmetom kot pa z narodi nekdanje Jugoslavije.

Toda vsak večji dogodek južno od Kolpe sproža veliko več zanimanja v Sloveniji kot podobni dogodki severno ali zahodno od nas.

Nenavadno, mar ne?

Toda, ali gre res le za zanimanje ali gre za še kaj več?

Zadnji primer so demonstracije pred srbskim veleposlaništvom, zaradi smrti 15. ljudi zaradi padlega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra letos.

Zaradi tega v Srbiji že od tedaj potekajo demonstracije, trenutno pa tudi blokada fakultet.

Oblastem študentje očitajo korupcijo in zanemarjanje javnega interesa.

Oblast se po drugi strani tokrat precej aktivno brani – po seriji odstopov ministrov in odgovornih so v teku kazenske preiskave in celo objave vseh dokumentov, povezanih z gradnjo spornega nadstreška.

A študentom (in opoziciji) to ni dovolj, zato ta dogodek dobiva vse bolj politično težo.

Podobnih infrastrukturnih katastrof v bližini Slovenije je bilo kar precej, pa to ni zanimalo nikogar.

Glede na zahteve študentov v Beogradu se pogosto zdi, da bi demonstrante zadovoljil je javni linč vseh predstavnikov politične elite – krivda gor ali dol.

In morda je prav zato tudi prišlo do omenjenih demonstracij pred srbskim veleposlaništvom v Sloveniji.

Njihovo gibalo so bili mladi in s tem ni nič narobe.

Je pa precej nenavadno, če vemo, da je bilo podobnih infrastrukturnih katastrof v bližini Slovenije kar precej, pa to ni zanimalo nikogar.

V preteklem letu je Evropa doživela več pomembnih nesreč, ki so vključevale okvare javne infrastrukture, ki so povzročile žrtve, a v Sloveniji ni bilo demonstracij zaradi njih.

Poglejmo po vrsti:

1. Trčenje vlakov v mestu Tempi v Grčiji

28. februarja 2023 je v bližini mesta Tempi v Grčiji prišlo do katastrofalnega čelnega trčenja med potniškim in tovornim vlakom. Ta tragični incident je terjal življenja najmanj 57 posameznikov in 85 drugih poškodoval, kar ga označuje za najbolj smrtonosno železniško nesrečo v grški zgodovini.

V Sloveniji ni bilo demonstracij.

2. Zrušitev mostu Ovčar Banji v Srbiji

Leta 2023 se je viseči most za pešce čez reko Zahodno Moravo v Ovčar Banji v Srbiji zrušil med prehodom skupine turistov. Zrušitev je povzročila 2 smrtni žrtvi in 10 poškodovanih. Preiskave so se zaključile brez pripisovanja krivde kateri koli strani.

3. Zrušitev mostu Espoo na Finskem

10. maja 2023 se je v mestu Espoo na Finskem zrušil most za pešce, pri čemer je bilo poškodovanih več kot 24 ljudi, predvsem šolarjev.

4. V Litvi se je zrušil most Kėdainiai

31. januarja 2023 se je most v središču mesta Kėdainiai v Litvi delno porušil čez reko Nevėžis. Most je povezoval mesto z glavnimi medkrajevnimi cestami. Na srečo ni poročil o žrtvah.

5. Zrušitev mostu Kleboniškis v Kaunasu v Litvi

14. februarja 2023 se je zrušil most v gradnji, del avtoceste A1 v Kaunasu v Litvi.

Podoben most se je nedavno zrušil v ZDA...

Poleg prej omenjenih incidentov je Evropa v zadnjih letih doživela druge pomembne infrastrukturne katastrofe.

14. avgusta 2018 se je med nevihto zrušil 210-metrski odsek viadukta Ponte Morandi v Genovi, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev. Nesreča je povzročila enoletne izredne razmere v regiji Ligurija in spodbudila obsežne analize, da bi ugotovili vzrok strukturne okvare.

11. septembra 2024 pa se je del mostu Carola v Dresdnu zrušil v reko Labo. Na srečo ni bilo o poškodovanih. Kolaps je prekinil glavno prometno žilo in prekinil sistem ogrevanja mesta. Preiskava poteka.

Toda v resnici sploh ni potrebno daleč, da bi iskali podobne incidente.

V Športni dvorani Vrbanska, dvorani Zavoda Antona Martina Slomška Maribor, ki je velika 1600 kvadratnih metrov, se je v začetku oktobra udrla tretjina strehe.

»Tisto, kar lahko ta hip povemo, je to, da ni smrtnih žrtev, kar je pravzaprav čudež, ker je dvorana od jutra do večera zasedena. To pa se je zgodilo ravno v tistem polurnem terminu, ko ni bilo nikogar v dvorani. V bližini so bili osnovnošolci, ampak na srečo ne tam, kjer se je zrušil strop. Pa če verjame človek v čudeže ali ne, to je čudež, da ni nihče poškodovan in da nikogar ni bilo takrat pod tem delom, ki se je zrušil, kar je najbolj pomembno,« je pojasnil ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška dr. Samo Repolusk.

Vse to seveda ni nenavadno.

Nesreče se dogajajo in zanemarjanje javne infrastrukture, pa tudi kurupcija pri gradnji so pojavi, ki niso omejeni na samo eno državo.

Kar je nenavadno, je nekaj drugega.

Ko so se dogajale vse te nesreče, se mladi niso zbirali v središču Ljubljane, da bi protestirali zoper režime v Nemčiji, na Finskem, Italiji, v Sloveniji ali kje drugje in zahtevali odstope ne le neposredno odgovornih, pač pa celotnih vlad.

Celo podobna nesreča v Srbiji že leto dni pred tem ali še veliko večji vdor strehe v Mariboru ni sprožil množičnih demonstracij.

Kako je to mogoče?

Če bi šlo le za odkrito človekoljubje, potem bi morali biti demonstranti zbrani ob vsakem od teh dogodkov. Pa jih ni bilo. To je najboljši dokaz, da je glavni motiv za sedanje demonstracije nekaj drugega.

Če bi šlo le za odkrito človekoljubje, potem bi morali biti demonstranti zbrani ob vsakem od teh dogodkov.

Pa jih ni bilo.

To je najboljši dokaz, da je glavni motiv za sedanje demonstracije nekaj drugega.

Morda je k temu pripomoglo tudi to, da je Slovenija kar priljubljena destinacija za študente iz Srbije.

A težko se je izogniti vtisu, da motiv za te demonstracije v tem primeru ni bilo le človekoljubje, pač pa je motiv izrazito političen – izkoristiti tragedijo (tako kot že prej streljanje v osnovnih šolaj ali kaj drugega) s pritiskom na ulici omajati in če se da seveda tudi zrušiti oblast v Srbiji, ki se je na volitvah v zadnjih 12 letih doslej zmeraj izkazala za nepremagljivo in kljub »evropeizaciji« predstavlja velik problem tudi za zahodne centre moči.

Demonstracije Srbov in drugih prebivalcev nekdanje Jugoslavije v Sloveniji so bile leta 1989 strogo prepovedane, ker naj bi bilo to vmešavanje v slovenske notranje zadeve in poskus rušenja oblasti.

In če je tako, potem takšne demonstracije niso izraz solidarnosti z žrtvami, pač pa poskus pritiska na neko drugo državo, pa čeprav zgolj z demonstracijami pred veleposlaništvi te države.

Pri tem tudi del slovenske javnosti in oblasti hipokrizija očitno ne moti.

Še pred nekaj dnevi so si delili odlikovanja zaradi »akcije Sever« v kateri je policija v takrat enotni Jugoslaviji pred več kot tremi desetletji delu prebivalstva prepovedala demonstrirati v prestolnici ene od republik (z izgovorom, da bi to pomenilo rušenje oblasti) in to razglašajo za obrambo suverenosti.

Po drugi strani pa nobenega od politikov ni zmotilo, da se v Sloveniji demonstrira proti Srbiji in njenemu »režimu«, ki ima menda krvave roke in »mora oditi«, da bodo študentje lahko »prišli«, kot je pisalo na transparentih.

Tipično: vmešavanja Srbov v »slovenske notranje zadeve« oblasti ne dopuščajo, na vmešavanje t.i. slovenske javnosti v srbske notranje zadeve pa se, če sodimo tudi po poročanju medijev, gleda blagohotno in z odobravanjem.

Verjetno tudi zato, ker se na Srbijo in njeno sedanjo oblast v Sloveniji gleda kot na premalo kooperativno, če ne celo sovražno interesom »zahoda« zaradi neuvajanja sankcij Rusiji, vztrajanja pri nepriznavanju Kosova in podobno.

In zato ne gre le za večjo »jugonostalgijo« pač pa za izraz večne želje, da Slovenija, kot del ali celo voditelj »zahoda« v tem delu sveta tako ali drugače vpliva na urejanje prostora južno od Kolpe.

Kar se vidi tudi po veselju, ki ga kažejo mediji in javnost, ker je »Slovenija dobila« položaj komisarke za širitev v Evropski komisiji, ki ga zaseda Marta Kos.

Imajo le zato le srbski politiki krvave roke in morajo oditi?

Sicer pa je tako tudi glede marsičesa drugega – ko gre za vojno v Ukrajini, se na »proukrajinskih« demonstracijah zbere na tisoče ljudi, ki podpirajo sodelovanje Slovenije v tej vojni, na tistih »proruskih« ali mirovnih pa zgolj peščica.

Na podoben način del javnosti protestira zaradi genocida v Gazi, na drugi strani pa del politike in medijev odkrito navija za Izrael in njegovo »preurejanje« Bližnjega vzhoda.  

In zato tragičen padec nadstrešnice v Novem Sadu 1. novembra letos ni razkril samo marsikaj gnilega v deželi Srbiji, pač pa je znova odkril tudi dvoličnost Slovenije in dela njene »javnosti« pri obravnavi podobnih dogajanj izven njenih meja.  

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke