Kot tople žemljice: IfW Kiel poroča, da Rusija izdeluje 1560 tankov letno, med njimi ponovno tudi T-80

Ob poročilih iz ukrajinske fronte pogosto naletimo na fantazijske spise o tem, kako so ruske izgube menda desetkrat večje od ukrajinskih in kako Rusiji že zmanjkuje tankov.

Ali kako da bodo hrvaški/jugoslovanski tanki M-84 menda zelo pomemben prispevek za ukrajinsko vojsko.

A v resnici je vse prav obratno.

Število topov ki ji ima na fronti Rusija je vsaj desetkrat večje od števila ukrajinskih, temu primere pa so tudi izgube, ki so v primeru Ukrajincev bistveno višje kot v primeru ruske vojske.

Podobno je s tanki.

Zdi se, da tanki v Rusiji prihajajo iz proizvodnih trakov kot tople žemljice.

V študiji znanega nemškega inštituta IfW Kiel,  ki je objavil več kot 100 strani dolgo poročilo, ki zelo podrobno analizira vojaško proizvodnjo Rusije ter Nemčije in zveze NATO, je to jasno prikazano.

Še eno veliko priznanje, ki ga dajejo, je, da nobena evropska država nima celotnega portfelja obrambnih proizvodnih zmogljivosti, ki obsegajo celotno širino vojaških vej, Rusija pa.

Končno, kot Röhl et al. (2023) opozarjajo, da »nobena evropska država – niti Nemčija s svojo obsežno obrambno industrijo – nima sama celovitega portfelja obrambnih proizvodnih tehnoloških zmogljivosti v letalskih vesoljskih sistemih, kopenskem vojskovanju, mornariških plovilih in kibernetski obrambi. Na evropski ravni je na voljo celoten spekter zmogljivosti, vendar države zasledujejo posebne interese, povezane z industrijo, kar ovira interoperabilnost in poglabljanje neodvisnih evropskih obrambnih zmogljivosti. Bistveno je, da se Rusija ne sooča s takimi težavami, saj ima zelo centraliziran portfelj državnih obrambnih podjetij, ki je nadgrajen z inovacijskim ekosistemom, ki ga vodijo startupi.«

V analizi prestižnega nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel (IfW Kiel), so zato popolnoma jasni: Evropa res lahko v celoti zgradi vse, kar želi, a sama se nobena evropska država ne more kosati s čisto raznolikostjo obrambne proizvodnje ruske industrije.

To po njihovem mnenju ustvarja evropsko razdrobljeno procesno linijo z ozkim grlom, ki zaostaja za rusko »centralizirano« obrambno industrijo.

Tudi granate, ki jih izdelujejo zahodne korporacije so zato desetkrat dražje od ruskih.

Sklepajo, da se Rusija vsak dan izboljšuje in bo po vojni postala veliko večja in močnejša oborožena sila.

Poleg vojne se bo porast ruske proizvodnje spremenil v večjo, bolje opremljeno in izkušeno povojno rusko vojsko, pa tudi v porast izvoza v režime, neprijazne do Zahoda, zlasti v tako imenovani »globalni Jug.«

To je pravkar ponovil general ameriškega evropskega poveljstva Chris Cavoli, ki ga poročilo res citira.

Poročilo objavlja več grafikonov, z njihovimi ocenami ruske proizvodnje ključnih sistemov, od streliva do samih dejanskih oborožitvenih sistemov.

To so zagotovo daleč najbolj temeljite in obsežne številke, ki so bile doslej objavljene v tej vojni; imajo dobesedno na desetine strani natančnih grafikonov za ocenjene proizvodne številke vsakega oborožitvenega sistema.

Eden od najpomembnejših je podatek o proizvodnji tankov.

V IfW sklepajo, da od drugega četrtletja 2024 Rusija proizvede 387 glavnih bojnih tankov (MBT) na četrtletje. 387 x 4 nam daje 1548 tankov na leto.

Spomnimo se, da je bila to številka, ki so nam jo dolgo navajali Medvedjev in drugi, in je bila na najvišjem koncu ocen.

Podatki kažejo, da je konec lanskega leta Rusija proizvajala 100+ tankov na mesec (~1200/leto), zdaj pa 130 (1560/leto).

Najpomembnejše je opaziti razliko med dejansko proizvodnjo in oceno vzdržnosti.

To pomeni, da Rusija močno prehiteva in dejansko izdeluje večje število tankov in lahkih oklepnikov.

Pomembno je, da so od aprila 2023 stopnje proizvodnje presegle potrebe v Ukrajini in Rusiji omogočile izgradnjo večjih novih bojnih enot.

47bc8951-fdaf-41ac-97ea-5b8c0b2b5f49_901x807.webp

Vendar je to nekoliko zavajajoče, ker Rusija za zdaj res prehiteva izgube, vendar večino  proizvodnje (ocenjujejo, da več kot 80 % za tanke) predstavljajo obnovljeni in ne popolnoma novi tanki.

To pomeni, da bi s tem tempom nekje do leta 2026 Rusiji lahko zmanjkalo tankov za obnovo.

Toda poročilo navaja še eno zanimivo proizvodnjo, namreč, da je Rusija zdaj ponovno začela s prvotno proizvodnjo T-72 in T-80.

Vodja Uralvagonzavoda Aleksander Potapov je odkrito objavil, da se je začela proizvodnja turbinskih motorjev (Omsktransmash T-80 je hčerinska družba UVZ) in to potrjujejo tudi nemški analitiki.

Zdi se tudi, da satelitske fotografije ne kažejo na ponovni zagon prvotnih proizvodnih linij, glede na to, da se število uskladiščenih tankov T-80 zmanjšuje.

Raziskava je tudi ocenila, da Rusija obnovi več kot 300 T-80.

Zdi se, da bi trenutna vsota lahko bila približno 300 T-80 na leto, 200-300 T-90, 400-500 T-72 različnih vrst, nato pa po 200-300 tankov T-62 in T-55.

Zelo verjetno je, da bi se nova proizvodna linija lahko znova zagnala do trenutka, ko bodo skladiščeni trupi T-80 v preostalih 2-3 letih zmanjševali, in takrat bo Rusija imela stalen vir novih tankov T-80.

Nemški inštitut predvideva točno to.

Prav tako je treba omeniti, da so drugi vrhunski raziskovalci UA ugotovili, da so se izgube ruskih tankov v zadnjem času drastično zmanjšale, v nasprotju s tem pa so se povečale izgube lahkih oklepnikov.

Kakorkoli obrnemo, Rusiji tankov še zlepa ne bo zmanjkalo.

Ne v naslednjih dveh letih in ne v letih zatem.