REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tako se kali krivosodje: Namesto odstopa zaradi »zakonite nezakonitosti« groteskno reševanje »vojaka Jušića«

Tako se kali krivosodje: Namesto odstopa zaradi »zakonite nezakonitosti« groteskno reševanje »vojaka Jušića«Slovenija: Slepa pravica... Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenska sodišča so te dni v zvezi s spornim imenovanjem direktorja policije Senada Jušića dala za prav vladi, toda tako, da so njeno odločitev praktično in istočasno – razglasila za nezakonito!

Kako je to sploh mogoče? Je mogoče istočasno zmagati in izgubit spor?

Omenjena sodba kaže, da je v Sloveniji »nemogoče mogoče«.

V realnem življenju ne bomo nikjer našli »lesenega železa.«

Ko gre za sodbe, pa lahko najdemo celo kopico primerov, kjer tisti, ki zmagajo, hkrati izgubijo – in obratno.

To je rezultat precej zmedenega odločanja, slabe zakonodaje in nejasne sodne prakse, kar je precej značilno za slovensko pravosodje – in ne le v tem primeru.

Težava je, da je sedaj razrešitev kočljivega položaja mogoča praktično le, če direktor policije odstopi sam. Če pa tega zaradi »moralnih standardov« in »integritete« ne bo storil, bo policija pač imela zakonito imenovanega nezakonitega šefa policije.

Vlada sedaj trdi, da je njena odločitev zakonita, pravni strokovnjaki pa, da je nezakonita.

Zmeda se tako nadaljuje, čeprav je jasno, da bi bilo najbolje, če bi sporni direktor policije Senad Jušić, ki ga je na položaj na podlagi nezakonite uredbe imenoval minister Boštjan Poklukar - takoj odstopil.

Upravno sodišče je namreč odločitev v zvezi z vladnim imenovanjem Senada Jušića na položaj generalnega direktorja policije oprlo na obstoječo sodno prakso, ki se je opredelila glede vprašanja imenovanja visokih državnih uradnikov oziroma funkcionarjev.

Sodišče je opozorilo na »politično diskrecijo«, ki jo ima minister oziroma vlada pri izbiri posameznega kandidata.

Vlada je torej imela pravico, da imenuje Jušića, zato je tožnik, nekdanji direktor Boštjan Lindav tožbo po eni strani »izgubil«, hkrati pa je v njegovi izgubljeni sodbi zapisano, da v primeru sklepa uradniškega sveta posebne natečajne komisije o tem, ali Jušić izpolnjuje pogoje za imenovanje, presodilo, da »ta ni zakonit«, in to iz razloga procesne narave, saj naj ne bi vseboval ustrezne obrazložitve.

Lindav je tako, na nek način - zmagal kljub porazu!

Upravno sodišče je v konkretnem upravnem sporu torej potrdilo zakonitost odločb in sklepov vlade, ki sicer temeljijo na nezakoniti odločitvi uradniškega sveta!

In tako je po sodnem porazu Boštjana Lindava zoper imenovanje Senada Jušića - generalni direktor policije Senad Jušić ostal brez zakonitega potrdila uradniškega sveta, ki v postopku imenovanja predstavlja ključni dokument, da se kandidat lahko poteguje za vodenje represivnega organa!

Lindav je tako, na nek način - zmagal kljub porazu!

Izvirna krivca: Senad Jušić in Boštjan Poklukar. Vir: Posnetek zaslona, X

Za zmedo okoli tega imenovanja so zato krivci v tem primeru seveda na prvem mestu vlada in njen notranji minister Boštjan Poklukar, ampak ob tem tudi »krivosodje«, sporna praksa ali pa celo zakonodaja, ki v Sloveniji dopušča take absurde – da je namreč nekdo razglašen za zakonito imenovanega, čeprav je bilo to imenovanje postavljeno na nezakonite temelje.

In tako po eni strani vsi mafijaši, ki so bili v Sloveniji obsojeni v primeru »Balkanski bojevnik« odkorakajo kot nedolžni, ker se je ugotovilo nekaj procesnih napak, v primeru imenovanja diektorja policije pa naj bi ljudje verjeli, da je vse v redu, ker ima vlada pač neko »diskrecijsko pravico« in lahko svoje odločitve postavi tudi na nezakonite temelje.

Včeraj je to absurdno zgodbo komentiral tudi predstojnik za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat v Odmevih.

»Notranji minister in generalni direktor policije trdita, da je bilo imenovanje zakonito, ampak če je bila pozneje ugotovljena kršitev oz. nezakonitost v postopku imenovanja in je ta sodba zdaj pravnomočna, mar to vendarle tudi zakonitosti imenovanja na vladi ne postavlja pod velik vprašaj?« je vprašal Igor E. Bergant.

»Tu gre za tri vezane akte. Prvi je odločitev, torej ta sklep posebne natečajne komisije, za katerega je upravno sodišče ugotovilo njegovo nezakonitost. To je prvi izvirni akt, ki je potem 'zastrupil' oba preostala, torej izbiro in samo imenovanje na vladi, kar pomeni, da je bilo imenovanje generalnega direktorja policije po mojem mnenju nezakonitoje pojasnil Pirnat.

Vse skupaj pa je razkrilo tudi nezakonito prakso uradniškega sveta, ki svoje odločitve sploh ni obrazložilo.

Za zmedo okoli tega imenovanja so krivci v tem primeru na prvem mestu vlada in njen notranji minister Boštjan Poklukar, ampak ob tem tudi »krivosodje«, sporna praksa ali pa celo zakonodaja, ki v Sloveniji dopušča take absurde – da je namreč nekdo razglašen za zakonito imenovanega, čeprav je bilo to imenovanje postavljeno na nezakonite temelje.

To pa je tudi razlog za »padec« številnih sodb v Sloveniji, kar kaže, da je problem zelo splošen.

Težava je, da je sedaj rešitev iz kočljivega položaja mogoča praktično le, če direktor policije odstopi sam.

Če pa tega zaradi »moralnih standardov« in »integritete« ne bo storil, bo policija pač imela zakonito imenovanega nezakonitega šefa policije.

Tako kot je v prejšnjem mandatu imela odstopljenega in hkrati neodstopljenega Aleša Hojsa.

To so te posebnosti, zaradi katerih potem Janezu Janši uspeva prepričati mnoge, da je v Sloveniji na delu »krivosodje.«

Krivci za to pa sedijo tudi v parlamentu, sodiščih in vladi – ker dopuščajo sprejem zakonov s takšnimi pravnimi luknjami, ki dovoljujejo absurdne situacije.

Poglejmo samo uresničevanje ustavnih odločb.

Na ustavnem sodišču sicer podatka, koliko ustavnih odločb je trenutno neuresničenih, nimajo.

Ta podatek objavijo v vsakokratnem letnem poročilu, pri čemer se zadnje poročilo nanaša na leto 2022.

Iz njega je razvidno, da je bilo konec lanskega leta neuresničenih 28 odločb ustavnega sodišča, od katerih se jih je 26 nanašalo na zakonske določbe in je torej zanje pristojna tudi vlada, dve pa sta se nanašali na predpise lokalne skupnosti, za uresničitev katerih so pristojne občine.

Med odločbami, ki bi morale biti že uresničene, vendar niso, je najstarejša iz leta 2012.

Z njo je ustavno sodišče ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo, zakonodajalec pa bi jo moral uresničiti v dveh letih.

Težava je, da je sedaj rešitev iz kočljivega položaja mogoča praktično le, če direktor policije odstopi sam. Vir: Posnetek zaslona, X

Med pomembnejšimi odločbami, kjer je rok za uresničitev že potekel, so med drugim odločba, s katero so ustavni sodniki leta 2018 ugotovili, da je zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumskega spora pred vrhovnim sodiščem ne ureja dovolj jasno, odločba, s katero so ustavni sodniki leta 2019 ugotovili, da je zakonska ureditev sprejema oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve neustavna, in odločba, s katero je bilo leta 2020 po zapletih na županskih volitvah v Šmarjeških Toplicah ugotovljeno, da so trije členi zakona o lokalnih volitvah neskladni z ustavo, ker ne urejajo ustrezno volilnega spora.

Takih primerov pa je še veliko.

Boštjan Poklukar in njegova mesec dni prepozna - prošnja za zaposlitev v MORS...
Nič presenetljivega: Poklukar, ki ne zna razumljivo pojasniti niti svoje zaposlitve v Slovenski vojski in prestopa iz JLA, na kar smo opozarjali, je sedaj »zakonito nezakonito« imenoval direktorja policije... Vir: Posnetek zaslona, X

Namesto da bi Jušić že odstopil, zato danes poslušamo absurdno obrambo Boštjana Poklukarja o tem, kako je vse zakonito!

Prav pa bi bilo, da odstopita oba - nezakonito imenovani in tisti, ki ga je zakonito imenoval na podlagi nezakonite odločbe.

Vse to spodkopuje temelje zaupanja, na podlagi katerega je bila sedanja vlada sploh izvoljena.

Javnost je želela pravno državo in konec dvojnih standardov, »primer Jušić« pa dokazuje njihovo nadaljevanje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek