REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Financial Times«: Trump ima prav glede Ukrajine, enako kot je imel glede izdatkov EU za obrambo

»Financial Times«: Trump ima prav glede Ukrajine, enako kot je imel glede izdatkov EU za obramboEvropa bi morda lahko vplivala na ZDA, da končajo konflikt, optimistično ugotavlja urednik zunanjepolitičnega uredništva časnika. Vir: Posnetek zaslona, X

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je v ospredje postavila vprašanje končanja vojne v Ukrajini.

Trump že dolgo vztraja, da je končanje konflikta prednostna naloga njegove administracije.

Bruselj zdaj pričakuje, da bo prekinitev ognja, če že ne nekakšen mirovni sporazum, dogovorjen prihodnje leto.

Izziv za evropske sile je, kako proces pripeljati do (za njih) sprejemljivega konca.

Ameriška vojaška premoč daje Trumpu prevladujočo besedo pri vodenju procesa, vendar ima tudi Evropa vpliv – le uporabiti ga mora, piše Alec Russell, urednik zunanjepolitičnega uredništva Financial Timesa.

Najverjetnejši izid se je že izkristaliziral tako v Washingtonu kot Bruslju in tudi v Kijevu: zamrzniti konflikt, vprašanje meja pa preložiti za nedoločen čas.

Zdaj je glavno vprašanje, kako uresničiti takšen dogovor – in vanj pritegniti ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj temu po besedah ​​Russlla v Ukrajini gre zelo dobro.

Kar zadeva nadzor nad dogovorom, so Trumpovi zavezniki neomajni, da ne bo poslal nobenih ameriških enot v Ukrajino.

Rešitev iz devetdesetih let prejšnjega stoletja - »modre čelade« ZN - tudi glede na slepo ulico v Varnostnem svetu ne pride v poštev.

Tako ostaja Evropa z »vročim krompirjem« v rokah, a tudi s »potencialom«, da zasije, meni Russell.

Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je prejšnji teden dejal, da bi morala biti Evropa pripravljena poslati svoje vojake v Ukrajino, da bi podprla mirovni sporazum.

To je bil, pojasnjuje Russell, poskusni balon, ki še vedno ni bil sestreljen, kar pomeni, da evropske države resno razmišljajo o tej možnosti.

Za razliko od hladne vojne, ko sta o usodi Evrope odločala le Washington in Moskva, tokrat evropski diplomati menijo, da bi jim namestitev lastnih sil na demilitariziranem območju dala določeno prednost in možnost, da se sliši njihova beseda.

Evropejci (optimistično) verjamejo, da Trump ne bo zahteval »kapitulacije Ukrajine« in da bo morda celo podpisal varnostna jamstva – čeprav brez obveznosti članstva Ukrajine v Natu.

Prav tako po besedah ​​urednika FT obstaja tudi ideja, da bi lahko Trump ZDA vrnil »v boj«, če bi Rusija kršila določila zadevnega sporazuma.

Vse pa ni odvisno le od Trumpa ali Evrope, temveč od pripravljenosti Vladimirja Putina, da pristane na pogajanja, še posebej potem, ko je odhajajoča administracija Joeja Bidna zaostrila razmere, ko je Kijevu dovolila uporabo ameriškega orožja dolgega dosega za napade globoko v rusko ozemlje.

Veliko je še vedno v zraku. Ali je mogoče Kitajsko uporabiti za pritisk na Moskvo?

Kaj bi se lahko zgodilo s sankcijami? Predvsem pa Rusijo morda ne bo zanimal dogovor, navaja Russell.

Evropski uradniki priznavajo, da je Trump v svojem prvem mandatu naredil prav, ko jih je prisilil, da porabijo več za obrambo. Nekateri si zdaj upajo reči, da ima tudi sedaj prav, ko se osredotoča na to, kako najbolje končati ukrajinski konflikt.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke