»Smo v istem čolnu!«: Kitajski predsednik Ši Džinping v negotovem svetu pospešuje sodelovanje držav G20

Kot reprezentativna mešanica največjih svetovnih gospodarstev je skupina dvajsetih (G20) postala glavni forum, na katerega se svet danes ozira v trenutkih svetovih gospodarskih pretresov in kriz.

S temeljitim razumevanjem edinstvene vloge G20 je kitajski predsednik Ši Džinping dosledno podpiral skupna prizadevanja G20, da bi sledili duhu »plutja v istem čolnu« in združili sile, da bi izpolnili svojo dolžnost.

»Vse članice G20 bi morale prevzeti odgovornost, ki je neločljivo povezana s tem, da so glavni mednarodni in regionalni akterji, in bi morale biti zgled pri spodbujanju razvoja vseh narodov, izboljšanju blaginje celotnega človeštva in pospeševanju napredka celotnega sveta,« je dejal nekoč.

Zdaj, ko se je Ši pridružil drugim voditeljem na 19. vrhu G20 v Braziliji, mednarodna skupnost želi videti, kako se bodo spopadli z velikimi negotovostmi, ki skrbijo današnji svet in še zlasti, kakšne rešitve bo Kitajska predlagala za izgradnjo boljše prihodnosti za vse.

PREPUSTITE SE IZZIVU

Ko so se voditelji skupine G20 zbrali na svojem prvem vrhu novembra 2008 v Washingtonu, so vodili hud spopad s svetovnim finančnim zlomom brez primere. Z zagovarjanjem kolektivnega zagona je skupina pomagala usmeriti svetovno gospodarstvo stran od roba prepada in ga umestiti na pot okrevanja.

V zadnjih nekaj letih se je Kitajska pridružila drugim članicam G20 pri reševanju še ene velike krize, najresnejše svetovne pandemije v stoletju in posledične gospodarske krize. Tokrat je boj še hujši. Kot je opazil Ši, je bil vpliv celo hujši kot udarec vrtinca leta 2008.

Da bi poživili okrevanje svetovnega gospodarstva po pandemiji, je Ši pozval vse članice G20, naj se spopadejo z izzivom, okrepijo mednarodno usklajevanje makroekonomskih politik, skupaj stabilizirajo globalne industrijske in dobavne verige ter zmanjšajo trgovinske ovire, vključno s carinami.

»Nujno je, da uporabimo prave recepte za obravnavo simptomov in temeljnih vzrokov težav, s katerimi se soočamo,« je dejal na vrhu G20 leta 2021.

Šijevi večstranski ukrepi »so sistematični, celoviti in osredotočeni,« je dejal Lu Feng, zaslužni profesor ekonomije na pekinški univerzi. »Obogatili so nabor političnih orodij skupine G20 ter povečali njeno proaktivnost in predvidevanje pri upravljanju svetovnega gospodarstva.«

Eden ključnih problemov, ki so ga člani G20 obravnavali skupaj, je bilo breme dolga, ki je obremenjevalo sredstva držav z nizkimi dohodki za boj proti pandemiji in varovanje življenj.

Aprila 2020 je skupina G20 objavila pobudo za odlog servisiranja dolga (DSSI) za pomoč ranljivim državam, izjemno finančno varnostno mrežo, ki je bila podaljšana do decembra 2021.

Pod Šijevim vodstvom je Kitajska v vseh pogledih izvajala DSSI skupine G20 in med vsemi članicami G20 začasno ustavila največji znesek plačila za odplačevanje dolga.

»Kitajska je dokaj dobro izpolnila svojo vlogo odgovornega deležnika skupine G20« pri pomoči pri reševanju problema državnega dolga afriških držav, je zapisano v poročilu Raziskovalne pobude Kitajska Afrika na univerzi Johns Hopkins, programa, namenjenega razumevanju političnih in gospodarskih vidikov kitajsko - afriških odnosov.

ZGRADITE VRT ZA VSE

Ne glede na to, kako pomemben je začetni mandat skupine G20 kot gasilca pri spopadanju s svetovno gospodarsko krizo, Ši zanjo predvideva večjo vlogo.

Kitajski voditelj je dosledno zagovarjal cilj skupnega razvoja in obljubil, da je »Kitajska zavezana izgradnji vrta, ki si ga delijo vse države«. »G20 ne deluje le v interesu svojih 20 članic, ampak celotnega sveta,« je nekoč dejal.

Ši kot neomajni zagovornik enakih pravic do razvoja, zlasti za države v razvoju, še zlasti trdi, da je razvoj resničen le, če se vse države razvijajo skupaj, vodilne pa bi morale iskreno pomagati drugim pri razvoju.

Septembra 2016 je Ši predsedoval vrhu G20 v vzhodnokitajskem mestu Hangzhou, glavnem mestu province Zhejiang. Na tem srečanju je Kitajska povabila več držav v razvoju kot na katerem koli prejšnjem srečanju G20 in zaznamovala premik fokusa G20 s kratkoročnega odziva na krizo na dolgoročno upravljanje.

Na tem prelomnem vrhu so bili postavljeni trije prelomni precedensi. Prvič je bil razvoj vidno predstavljen v globalnem makropolitičnem okviru, sprejet je bil akcijski načrt za Agendo 2030 za trajnostni razvoj, G20 pa je kot skupina podprla industrializacijo v Afriki in najmanj razvitih državah.

Ši je v svojem osrednjem govoru te tri »prve« opisal kot »poteze pionirskega pomena«.

Da bi drugim državam v razvoju pomagal izpolniti njihove razvojne težnje, si je Ši prizadeval tudi za povečanje njihove zastopanosti v sistemu globalnega gospodarskega upravljanja. Kljub izjemnemu vzponu globalnega juga v zadnjih letih ostajajo države v razvoju premalo zastopane v svetovnem upravljanju.

»Globalni sistem upravljanja, v katerem dominira Zahod, je postal izrazito nepravičen in nepošten, škodi globalni varnosti in trajnostnemu razvoju,« je dejal Xu Feibiao, direktor Centra za študije držav BRICS in G20 na Kitajskem inštitutu za sodobne mednarodne odnose (CICIR).

Na vrhu G20 leta 2022 na Baliju v Indoneziji je Kitajska prevzela vodstvo pri podpori Afriški uniji (AU), da se pridruži G20. Na njunem srečanju ob robu vrha se je takratni senegalski predsednik Macky Sall, ki je bil tisto leto tudi predsedujoči AU, zahvalil Šiju, ker je prvi javno podprl članstvo AU v G20.

Leto pozneje je blok postal druga regionalna organizacija – za Evropsko unijo – ki se je pridružila G20 kot stalna članica.

Šijev prispevek k G20 je del dolgoročne vizije »pravičnejšega, bolj združenega, učinkovitejšega in bolj trajnostnega svetovnega reda,« je nekoč komentiral Pierre Defraigne, izvršni direktor fundacije Madariaga-College of Europe.

USTVARITE BOLJŠO PRIHODNOST SKUPAJ

»Kaj je narobe s tem svetom, kaj naj storimo glede tega?« Ši je izpostavil »vprašanje našega časa« na vrhu G20 na Baliju, potem ko je to vprašanje prvič zastavil na Svetovnem gospodarskem forumu leta 2017 v Davosu v Švici.

»Svetovno gospodarstvo postaja vse bolj krhko. Geopolitično okolje ostaja napeto. Globalno upravljanje je resno neustrezno. Prehranska in energetska kriza se medsebojno prepletata. Vse to predstavlja velikanske izzive za naš razvoj,« je dejal.

Države G20 predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in prispevajo skoraj 90 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in 80 odstotkov svetovne trgovine.

Kot ocenjuje Ši, mora skupina prevzeti vodilno vlogo pri reševanju trenutnih težav in ustvarjanju boljše prihodnosti za človeštvo.

»Soočajo se z globalnimi izzivi, vse države so v istem čolnu in edini izhod je sodelovanje in krepitev sodelovanja,« je dejal Xu, štipendist CICIR. »Dokler bodo članice G20 stopale skupaj, bodo svetu prinašale upanje pri reševanju globalnih problemov.”

Kot vodja drugega največjega gospodarstva na svetu Ši uresničuje to, o čemer govori. Čeprav se je protekcionizem v zadnjih letih močno razmahnil, Ši trdno brani globalizacijo in gradi odprto svetovno gospodarstvo.

Na vrhu v Osaki leta 2019 je kljub močnim unilateralističnim in protekcionističnim nasprotnim vetrom Ši napovedal pet glavnih ukrepov za nadaljnje odpiranje kitajskega trga, vključno s povečanjem uvoza in zagotavljanjem enake obravnave za vse vrste podjetij.

Kitajska je pod njegovim vodstvom ostala glavni motor svetovne gospodarske rasti, saj je v preteklih letih prispevala okoli 30 odstotkov svetovne rasti.

Na »vprašanje našega časa« ima Ši svoj odgovor - zgraditi skupnost s skupno prihodnostjo človeštva. Na vrhu na Baliju je vse države pozval, naj sprejmejo vizijo in zagovarjajo mir, razvoj in sodelovanje, ki koristi vsem.

V zadnjem desetletju je Kitajska prispevala svojo moč k tej splošni viziji s trdnim prepričanjem in odločnimi dejanji. Pobuda Pas in cesta (Belt and Road - BRI) je jasen primer.

Doslej je več kot 150 držav in več kot 30 mednarodnih organizacij podpisalo dokumente o sodelovanju s Pekingom v okviru BRI, kar dokazuje njegovo vse večjo globalno privlačnost.

Kot ključni temelj izgradnje skupnosti s skupno prihodnostjo človeštva je Ši v zadnjih letih predlagal tri globalne pobude, in sicer Globalno razvojno pobudo, Globalno varnostno pobudo in Globalno civilizacijsko pobudo, ki ponujajo kitajske rešitve za velike svetovne izzive, povezane z za mir in razvoj.

»V času, ki ga zaznamujejo strahovi, neracionalnosti in zmeda, Ši Džinping upravičeno poziva k racionalnemu pristopu k reševanju vprašanj, s katerimi se kolektivno soočamo,« je dejal David Gosset, francoski strokovnjak za mednarodne zadeve in ustanovitelj foruma Evropa-Kitajska, in dodal, da sta odprtost in predvidljivost Kitajske postali ključni stabilizacijski dejavnik v svetu tveganj in negotovosti.