»Osamljena gos ne more ustvariti formacije«: Razumevanje Šijeve vizije za družino APEC s pomočjo ponazoritev

Kitajski predsednik Ši Džinping se udeležuje 31. srečanja gospodarskih voditeljev APEC-a v Limi v Peruju, kjer se voditelji iz celotne azijsko-pacifiške regije srečujejo, da bi oblikovali strategije za oblikovanje prihodnosti regije.

Na srečanjih APEC-a, ki so znana po združevanju gospodarskih razprav s kulturnimi izmenjavami, se voditelji pogosto oblečejo v lokalna oblačila in naredijo kultno „družinsko fotografijo“. Ta tradicija srečanj »brez kravate« velja za način, kako zmanjšati formalizem, ki ga običajno vključujejo srečanja na visoki ravni.

Na teh srečanjih Ši v svojih pripombah ne pokaže le svoje govorne spretnosti, ampak tudi duhovitost, saj slikovito predstavi svojo vizijo azijsko-pacifiškega sodelovanja. V preteklih letih so njegove slikovite besede in fraze ponudile sveže poglede na pospeševanje regionalne rasti in spodbujanje poglobljenega sodelovanja med članicami APEC-a.

SLADKI KROMPIR

Na srečanju APEC-a leta 2016, ki je prav tako potekalo v Limi, je Ši z analogijo opisal odnos med Kitajsko in širšo azijsko-pacifiško regijo ter ga primerjal s sladkim krompirjem, živilom, ki izvira iz Latinske Amerike.

Pojasnil je, da se trte sladkega krompirja sicer lahko raztezajo v vse smeri, vendar vse rastejo iz svojih korenin. „Podobno bo Kitajska s svojimi koreninami v azijsko-pacifiški regiji vedno prispevala k razvoju in blaginji regije, ne glede na to, kakšno stopnjo razvoja bo dosegla.“

Ta prispodoba je danes še bolj resnična. Od leta 1991, ko se je Kitajska pridružila APEC-u, je postala ključna trgovinska partnerica in izvozni trg za večino članic APEC-a. Po podatkih kitajske carinske uprave je kitajska trgovina z gospodarstvi APEC-a v prvih desetih mesecih leta 2024 dosegla najvišjo vrednost v zgodovini in presegla 21 bilijonov juanov (približno 2,92 bilijona ameriških dolarjev), kar pomeni 5,7-odstotno povečanje glede na prejšnje leto in predstavlja 59,1 odstotka celotne kitajske trgovine.

   V prizadevanjih za spodbujanje proste in odprte trgovine ter naložb v azijsko-pacifiški regiji in širše je Kitajska znižala splošno raven carin na 7,3 odstotka.

   „Kitajska se ne more razvijati ločeno od azijsko-pacifiške regije, medtem ko azijsko-pacifiška regija ne more uspevati brez Kitajske,“ je izjavil kitajski voditelj, ko je leta 2013 debitiral na odru APEC-a na Baliju v Indoneziji, s čimer je poudaril medsebojno povezano rast regije.

   Povezanost je ena od ključnih idej Šijeve vizije azijsko-pacifiškega razvoja. Nekoč se je skliceval na koncept iz tradicionalne kitajske medicine, da bi ponazoril sodelovanje v okviru APEC-a: ko je pretok prost, ni bolečine; ko je bolečina, ni prostega pretoka. „Povezanost omogoča, da gospodarske arterije azijsko-pacifiškega območja tečejo bolj gladko,“ je pojasnil.

   Med potovanjem v Indonezijo leta 2013 je Ši predlagal pomorsko svilno pot 21. stoletja, ki je ključni sestavni del pobude Pas in cesta (BRI), ter predlagal načrte za ustanovitev Azijske banke za infrastrukturne naložbe, ki bi podpirala pobudo BRI.

  Do zdaj je v sodelovanje na področju pasu in ceste vključena že več kot polovica od 21 gospodarstev držav APEC-a, pri čemer sta značilna projekta na primer hitra železnica Džakarta-Bandung v Indoneziji in pristanišče Chancay v Peruju, namenjena krepitvi trgovinskih omrežij in spodbujanju rasti v regiji.

   „Predsednik Ši je predložil vrsto predlogov in pobud za okrepitev azijsko-pacifiškega regionalnega sodelovanja, BRI pa je eden glavnih za spodbujanje celovite regionalne povezljivosti,“ je dejal Liu Chenyang, direktor študijskega centra APEC na univerzi Nankai v Tianjinu.

   „Ta prizadevanja pod vodstvom predsednika Šija so svetu pokazala tudi odločenost Kitajske, da se ukorenini v azijsko-pacifiški regiji in ji dolgoročno koristi,“ je dejal Liu.

   „OSAMLJENA GOS NE MORE USTVARITI FORMACIJE“

   Med gostovanjem srečanja APEC leta 2014 ob jezeru Yanqi v severnem predmestju Pekinga je Ši 21 gospodarstev APEC-a primerjal z 21 labodjimi gosmi.

   Jezero je svoje lepo kitajsko ime dobilo, ker so se tja vsako pomlad in jesen zgrinjale k počitku labodje gosi, ki so ptice selivke. V kitajski kulturi labodje gosi simbolizirajo zvestobo, odpornost in odločnost, saj kljub velikim razdaljam enotno letijo proti skupnemu cilju.

   „Tukaj ob jezeru Yanqi se srečujemo, da bi okrepili sodelovanje in se podali na nov polet ter oblikovali novo vizijo razvoja azijsko-pacifiške regije,“ je dejal. „Osamljena gos ne more oblikovati formacije.“

Kot neomajen zagovornik enotnosti je Ši pozval gospodarstva držav APEC-a, naj ostanejo zavezana vzajemno koristnemu sodelovanju in v celoti izkoristijo prednosti drug drugega za spodbujanje razvoja za vse. „Miselnost „zmagovalec vzame vse“ bi morali nadomestiti s pristopom „vsi zmagajo“ in si skupaj prizadevati za velik razvoj in blaginjo naše regije,“ je poudaril.

   Organizacija APEC je bila ustanovljena leta 1989, njen namen pa je bil spodbujati gospodarsko rast ter olajšati prosto trgovino in naložbe v azijsko-pacifiški regiji. V vseh teh letih je azijsko-pacifiška regija po zaslugi skupnih prizadevanj njenih članic služila kot pomembno gonilo svetovnega gospodarstva, kar je Ši poimenoval „azijsko-pacifiški čudež“. Zadnji podatki Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da regija prispeva približno 60 odstotkov k svetovni gospodarski rasti.

   Gospodarstva držav APEC-a, ki pokrivajo več celin in v katerih živi tretjina svetovnega prebivalstva, se močno razlikujejo po svojih razvojnih poteh in gospodarskih razmerah. Ob priznavanju razlik in razhajanj med državami v regiji je Ši poudaril: „Tisti, ki gojijo iste ideale in hodijo po isti poti, so lahko partnerji, prav tako pa tudi tisti, ki iščejo skupne točke, čeprav obdržijo razlike med sabo.«

Leta 2014 so gospodarstva držav APEC-a pod Šijevim predsedovanjem potrdila načrt za napredek pri oblikovanju prostotrgovinskega območja Azije in Tihega oceana (FTAAP), ki je bil prvotno predlagan leta 2006 v Hanoju v Vietnamu. Ta potrditev je bila na splošno obravnavana kot mejnik, ki je pomenil uradni začetek prizadevanj za preoblikovanje široke vizije v konkretne ukrepe, namenjene dvigu azijsko-pacifiškega regionalnega gospodarskega povezovanja na novo raven.

   Montri Mahaplerkpong, član izvršnega odbora Federacije tajske industrije, je povedal: „Če se bomo držali cilja, da bomo skupaj vodili APEC, ne glede na to, ali gre za velika, majhna ali srednje velika gospodarstva, imamo na tem svetu veliko priložnosti, da skupaj premaknemo gospodarstvo naprej, če bomo le imeli voljo, da ga izboljšamo.“

   „Verjamem, da bi lahko vseh 21 gospodarstev članic APEC-a sodelovalo z roko v roki, tako da bi iskali skupne točke in hkrati pozabili na razlike,“ je dejal Montri.

   V ISTEM ČOLNU

   „Ko sem se vkrcal na ladjo, sem gledal širni ocean in zdelo se mi je, da smo res vsi sopotniki v istem čolnu,“ je dejal Ši med nagovorom na vrhu generalnih direktorjev držav APEC-a leta 2018, ki ga je gostil v posebnem okolju - na krovu velikanske križarke Pacific Explorer v Port Moresbyju v Papuanski Novi Gvineji.

   „Medtem ko se prebijamo skozi razburkane vode svetovnega gospodarstva ter se soočamo s številnimi tveganji in izzivi, je še kako primerno, da smo se zbrali na tej ladji in začrtali smer prihodnjega razvoja in sodelovanja,“ je poudaril.

Organizacija APEC se je v zadnjih letih soočila z izzivi brez primere, od trgovinskih trenj do geopolitičnih napetosti. Glede na to se je Ši dosledno zavzemal za pristen multilateralizem ter svaril pred antagonizmom in konfrontacijo. „Azijsko-pacifiški prostor ni nikogaršnje dvorišče in ne bi smel postati prizorišče tekmovanja velikih sil,“ je poudaril na srečanju v Bangkoku leta 2022.

   Na 30. srečanju gospodarskih voditeljev APEC-a, ki je lani potekalo v San Franciscu, je Ši postavil kritično vprašanje: „Kam se bo azijsko-pacifiško sodelovanje usmerilo v naslednjih 30 letih?“ In s pomočjo kitajskih spoznanj je podal odgovor - zgraditi azijsko-pacifiško skupnost s skupno prihodnostjo.

   „Skupnost“ je bila vedno ključna beseda Šijeve zunanje politike. Ob svojem debiju na konferenci APEC-a leta 2013 je Ši pozval gospodarstva držav članic, naj okrepijo „občutek skupnosti skupne usode“. Pet let pozneje se je v Port Moresbyju zavzel za skupno oblikovanje „skupnosti s skupno prihodnostjo v azijsko-pacifiški regiji“ za reševanje skupnih izzivov.

   Leta 2020, ko se je svet spopadal s pandemijo in njenimi gospodarskimi posledicami, je Ši med udeležbo na letnem srečanju APEC-a prek video povezave predstavil svojo vizijo za oblikovanje azijsko-pacifiške skupnosti s skupno prihodnostjo, ki jo odlikujejo odprtost in vključenost, rast, ki temelji na inovacijah, za večjo povezljivost in vzajemno koristno sodelovanje.

   Na srečanju leta 2020 so članice APEC-a sprejele vizijo Putrajaya 2040 kot vodilni okvir za prihodnje delo, ki poziva k oblikovanju odprte, dinamične, odporne in miroljubne azijsko-pacifiške skupnosti.

Medtem ko se Ši pridružuje drugim azijsko-pacifiškim voditeljem v razpravah na temo "Opolnomoči. Vključi. Rasti", so opazovalci določili svoja pričakovanja za srečanje v Limi.

   „Vloga APEC-a pri omogočanju dialoga med političnimi in gospodarskimi voditelji je v času naraščajočega protekcionizma in gospodarskega ločevanja bolj ključna kot kdaj koli prej,“ je dejal Hans Hendrischke, profesor kitajskega poslovanja in upravljanja na poslovni šoli Univerze v Sydneyju.

Kitajska je bila vedno dejavna pri spodbujanju učinkovitejšega razvoja nastajajočih tržnih gospodarstev in držav v razvoju v azijsko-pacifiški regiji, je dejala Dora Isabel Gonzalez, raziskovalka na Fakulteti za visoko šolstvo Nacionalne avtonomne univerze Mehike v Acatlanu.

   „Menim, da bo potovanje predsednika Šija v Peru močno spodbudilo gospodarsko, trgovinsko in naložbeno sodelovanje ter trajnostni razvoj v azijsko-pacifiški regiji in celo na svetovni ravni,“ je dejala Gonzalezova.

Avtorja Šinhua: Chang Yuan, Shi Šiaomeng

(Pri pisanju tega članka so sodelovali še Song Rui v Tianjinu, Kitajska; Ši Yue, Wu Hao v Mexico Cityju, Mehika; Liang Yongchang, Zhang Shuhui v Sydneyju, Avstralija; Gao Bo, Chen Qianci v Bangkoku, Tajska.)