REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Noben ni kvalificiran. Oba si zaslužita poraz«: Zakaj si velja zapomniti opozorilo o »možeh z modrimi kravatami«

»Noben ni kvalificiran. Oba si zaslužita poraz«: Zakaj si velja zapomniti opozorilo o »možeh z modrimi kravatami«Politiko v resnici vodijo možje v temnih oblekah z modrimi kravatami...

Volitve v ZDA so končane. Zmagal je Donald Trump.

Za mnoge presenetljivo in neupravičeno, za druge pričakovano in upravičeno.

Te volitve so sprožile veliko upov in razočaranja.

Toda ob tem bi bilo ob prihodnjih dogodkih, na katere bo odločilno vlivala politika ZDA, dobro zapomniti opozorilo, ki ga je znani ekonomist dr. Jeffrey Sachs podal neposredno pred volitvami, ko je nastopil v Cambridgu v Združenem kraljestvu.

Donald Trump že pričel polniti vrste svoje ekipe z zagrizenimi cionisti, vojnimi huskači, ki si želijo vojne z Iranom in fanatičimi podporniki Izraela. To je bilo pričakovano, a to zagotovo ni dober znak.

Še posebej sedaj, ko je Donald Trump že pričel polniti vrste svoje ekipe z zagrizenimi cionisti, vojnimi hujskači, ki si želijo vojne z Iranom in fanatičimi podporniki Izraela.

To je bilo pričakovano, a to zagotovo ni dober znak.

Nekaj pragmatizma bo zato novi ameriški predsednik morda pokazal le v primeru Ukrajine, pa še to ni povsem gotovo, saj lahko zavrnitev ameriških nerealnih predlogov privede do nove zaostritve odnosov.

Upanje in nevarnost pa se v resnici skrivata v tistem, kar ZDA usmerja od zadaj, izza odra.

Na to v tem videu opozarja dr. Jeffrey Sachs, ki med drugim razkriva tudi na nezakonitost in režirano ozadje napadov na Zvezno Republiko Jugoslavijo, predvsem na Srbijo leta 1999.

Zanimivo je, da je Elon Musk, ki bo v novi administraciji Donalda Trumpa odigral pomembno vlogo, ta video že označil z besedo zanimivo, kar mnoge, predvsem v Srbiji navdaja z upanjem, da bodo ZDA revidirale tudi svojo zgrešeno in zgolj Albancem naklonejno politiko do poskusa odcepitve Kosova.

Toda, vrnimo se na Sachsovo predvolilno opozorilo glede Kamale Harris in Joeja Bidna.

Poleg opozorila, da je šlo v teh volitvah za dva slaba kandidata, Trumpa in Harrisovo, je pojasnil tudi, kaj je to, zaradi česar je morda vseeno, kdo na koncu zmaga – in kdo v resnici vodi ameriško politiko, predvsem pa zunanjo politiko.

To pa vodi nekaj, kar se skriva v ozadju. Nekateri temu pravijo »globoka država«, v akademskih krogih v ZDA pa zadevo imenujejo »blob«.

Nekateri trdijo, da blob sploh ne obstaja. A o njem vseeno pišejo članke.

Veste, da sem imel opravka s tremi ameriškimi predsedniki. Vsi pridejo na položaj z idejami, potem pa pridejo moški v temnih oblekah in modrih kravatah, da jim povedo, kakšna je resnična situacija, in potem nikoli več ne slišite nič o teh idejah.

Sachs je tudi o tem dejal naslednje: »Ne bom volil kandidata, ki ne dosega minimalnega praga za mesto predsednika Združenih držav in imamo dva kandidata, glavna kandidata, ki ga ne dosegata. In tako sem se odločil, da ne bom glasoval – in pika. Ker želim kandidata, ki dejansko ima neko možnost, da nekaj naredi.

Morda tudi bosta, vendar ne glede na to, kar govorijo vsak dan.

To je izpoved ljubezni do izraelske morilske vladavine na Bližnjem vzhodu. V redu, samo po sebi tega ne bi podprl. To je zame dovolj, ker Izrael izvaja genocid v Gazi in to je boleče in očitno in to vidimo vsak dan. In če kandidatka ne more ugotoviti, o čem bi kaj povedala, jo ne morem podpreti. Pika.

Potem pa je tu Kamala Harris, ki bi bila običajno moja kandidatka, ker sem bil vse življenje volivec Demokratske stranke. Čeprav z velikim razočaranjem, če so zmagali ali izgubili. Ker sem bil, ko so zmagali, razočaran nad tem, kar so naredili. Ko so izgubili, pa sem bil razočaran, ker je moj kandidat izgubil. Tako da nisem bil nikoli zadovoljen z našo politiko.

Kar se mene tiče, je bilo pet zadnjih predsednikov bednih, od Clintona, Busha, Obame, Trumpa, in vse do Bidna, vsi so bili grozni. Pripeljali so nas na rob jedrske vojne. Takšne nepremišljenosti jim ne morem odpustiti.«

»Ko pa gre za Ukrajino, Harrisova pravi, da stojimo za Ukrajino. Vsi razumejo, kaj pomeni podpirati Ukrajino, tako kot Boris Johnson podpira Ukrajino. To pomeni, da bo vsak dan ubitih ali hudo ranjenih 2000 Ukrajincev. To ni stanje z Ukrajino. To je uničevanje Ukrajine. To je ravno nasprotno. In to je čisto orwellovska ideja, da z nadaljevanjem te vojne 'stojimo ob' Ukrajini. In to je tisto, kar (Harrisova op. avt.) pravi, ker se zdi, da nima nobene ideje razen tega, kar ji je bilo rečeno, ali da bi povedala svoje ideje. In tako ne morem glasovati zanjo.

In tu je še Trump – bolje, da sploh ne začnem...

Odgovor je torej, da ne vidim nobenega od njiju kot primernega za položaj (predsednika ZDA), glede na to, kar trenutno govorita in delata.«

Nekateri temu pravijo »globoka država«, v akademskih krogih v ZDA pa zadevo imenujejo blob. Vir: AI

»Mislim pa, da je pri tem pomembna še ena točka. Nisem brez upanja iz povsem drugega razloga in to zato, ker naše politike ne določajo ameriški predsedniki.

Našo politiko določa varnostni državni aparat.

In to, kar se trenutno dogaja, ni v ameriškem varnostnem interesu, zato bi si lahko premislili.«

»Predsednik Rusije Vladimir Putin je v intervjuju leta 2017 povedal nekaj pravzaprav zelo zanimivega, mislim, da v francoskem Figaru.

Našo politiko določa varnostni državni aparat. In to, kar se trenutno dogaja, ni v ameriškem varnostnem interesu, zato bi si lahko premislili.

V tistem času je imel za nasprotnike že tri predsednike, Busha, Obamo in Trumpa in je leta 2017 rekel nekaj zanimivega temu francoskemu novinarju.

Rekel je: 'Veste, da sem imel opravka s tremi ameriškimi predsedniki. Vsi pridejo na položaj z idejami, potem pa pridejo moški v temnih oblekah in modrih kravatah, da jim povedo, kakšna je resnična situacija, in potem nikoli več ne slišite nič o teh idejah.'

In to je ocena zelo pronicljivega voditelja, ki je bil tudi sam v KGB, zelo dobro razume, kako ameriški sistem deluje.

Putin razume, kaj CIA pomeni za ameriško zunanjo politiko. Razume, da je ameriška zunanja politika zelo globoko zakoreninjena.

Ni tako, da zmaga ta, potem pa Obama spremeni vse in potem pride Trump in vse spremeni, ne, nič takega ni.

Mimogrede, to je bila dosledna zunanja politika verjetno od 19. stoletja, vsekakor od leta 1991 in verjetno tudi od leta 1945.«

Sachsa to spoznanje navdaja z upanjem, a v enaki meri nas je tega seveda lahko tudi strah...

Kajti to kaže, da ima demokratična izbira ljudi na volitvah pogosto zelo malo vpliva na tiste, ki dejansko odločajo o usodi ZDA in posredno tudi o usodi sveta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek