REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA volijo: Pred njimi sta dve slabi izbiri za Američane in svet, mnogi bodo izbrali neodvisne kandidate ali »manjše zlo«!

ZDA volijo: Pred njimi sta dve slabi izbiri za Američane in svet, mnogi bodo izbrali neodvisne kandidate ali »manjše zlo«!Volitve, kot jih skozi naš opis dogajanja vidi AI (umetna inteligenca). Vir: Posnetek zaslona

V ZDA se je začela končna bitka med demokratsko kandidatko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom za položaj naslednjega predsednika države.

Glede na vse pretrese zadnjih mesecev je že mogoče reči, da bodo te volitve – zgodovinske.

Kamala Harris bi lahko postala prva predsednica v 248-letni zgodovini ZDA in s tem prva (kot se sama predstavlja) Afroameričanka in oseba južnoazijskega porekla, ki bo prišla to funkcijo.

Njena kampanja je v veliki meri zmanjšala pomen osredotočenosti na spol in raso v strahu pred odtujitvijo nekaterih podpornikov in s tem izgube glasov, vendar to ne zmanjša pomena njene zmage za zgodovino.

Trumpova zmaga pa bi predstavljala drugačen, celo zgodovinski dosežek.

Trump bi postal prvi obsojenec za kaznivo dejanje, ki bo izvoljen za predsednika ZDA, glede na to, da je bil pred dobrimi petimi meseci obsojen za 34 kaznivih dejanj, povezanih z New Yorkom in pranjem denarja.

Trump, ki se še vedno sooča z obtožbami kaznivih dejanj v najmanj dveh ločenih kazenskih primerih, je trdil, da je žrtev politiziranega pravosodnega sistema.

Prav tako je res, da so se Trumpove trditve, da je bila »russiangate« afera izmišljena in prikrojena izkazale za resnične in da je velik del procesov proti njemu prenapihnjen in politično motiviran.

In obsodbe niso spremenile mnenja več deset milijonov volivcev, ki bodo glasovali zanj ne glede na njegov dosje.

Toda prav tako je res, da so se Trumpove trditve, da je bila »russiangate« afera izmišljena in prikrojena izkazale za resnične in da je velik del procesov proti njemu prenapihnjen in politično motiviran.

Vodilni mediji, tudi v Sloveniji, to še danes prikrivajo.

Trump v resnici že v prejšnjem mandatu ni nezakonito sodeloval z Rusijo ali ruskimi politiki in službami, so pa nas ameriški mediji, politiki in tajne službe več let precej uspešno prepričevali - ne da bi za te laži odgovarjali.

In sedaj načrtujejo še hujšo cenzuro, zoper katero se bori tudi Elon Musk - čeprav seveda tudi on ni brez resnih napak...

V ameriški vazalni državi, v Združenem kraljestvu je bil na primer pravkar aretiran upokojeni judovski profesor Haim Bresheeth, otrok preživelih holokavsta in ustanovitelj Judovske mreže za Palestino, na podlagi protiterorističnega zakona Združenega kraljestva, potem ko je govoril na nedavnem palestinskem solidarnostnem protestu v Londonu.

S pomočjo Harrisove bodo taki postopki omejevanja javne besede dobili še veliko večjo domovinsko pravico povsod po svetu.

S pomočjo Harrisove bodo taki postopki omejevanja javne besede dobili še veliko večjo domovinsko pravico povsod po svetu.

Nesporno je tudi, da so politično zelo pristranski tožilci in politiki s pomočjo pravosodja, spreminjanja zakonov za nazaj in podobnimi triki poskusili spraviti Trumpa v ječo na zelo perfiden način – kar kaže, da to ni kandidat, ki bi si ga želela »globoka država.«

Gre za uporabo pravodsodja, v ZDA znano kot lawfare (podobno kot vojna in bojevanje warfare) proti kandidatom, ki nimajo podporo globoke države.

Globoka država pa ni izmislek, ampak gre v resnici za administracijo, ki ZDA vodi iz ozadja, ne glede na to, kdo je predsednik.

Da je »globoka država« še kao resnična je nekoč povedal tudi Vladimir Putin, ki je dejal, da imajo ameriški predsedniki včasih tudi zanimive ideje, potem pa pridejo k njim »ljudje v temnih oblekah z modrimi kravatami«, jim povedo, kako je v resnici z vodenjem države in potem te ideje - izginejo.

Eden od obrazov te globoke države je Victoria Nulland, arhitektka vojne v Ukrajini in številnih drugih vojaških intervencij po svetu.

V enem od zadnjih intervjujev je celo arogantno  priznala, kako je res preprečila sprejetje mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino že spomladi leta 2022, ki je bil za obe strani sprejemljiv, ZDA pa ni bil všeč, ker bi moral Kijev umakniti težko orožje daleč od ruskih meja.

Danes to (ukrajinsko in predvsem zahodno) orožje umika ruska vojska s svojim napredovanjem.

1,2 milijona Ukrajincev pa je že mrtvih ali ranjenih, država pa uničena.

Predvsem pa ne glede na voljo volivcev skoraj vse politike v ZDA dobesedno kupi - izraelski lobi.

Profesor John Mearsheimer pojasnjuje, kako deluje izraelski lobi v ZDA: »Ne gre za primere, da bi vsi ti politiki ljubili Izrael in čutili, da morajo podpirati Izrael, ker 'deli naše vrednote' ali je 'strateška prednost', ampak to delajo v dobrem delu zaradi STRAHU, strahu, da jih bo lobi postavil za tarčo ...«

Trump je ob tem ves čas trdil tudi, da so mu bile prejšnje volitve ukradene.

In čeprav sodne odločbe glede obtožb o ukradenih volitvah to ne potrjujejo, danes vemo, da so mu ameriške tajne službe, mediji in komunikacijski giganti kot sta Facebook in Twitter s cenzuro in lažnimi obtožbami o sodelovanju z Rusijo ter prikrivanjem nezakonitosti njegovega nasprotnika Joeja Bidna (predvsem zgodbe o laptopu iz pekla Bidnovega sina Hunterja) zmago – verjetno res ukradli.

In prav tako je res, da tudi tokratne volitve potekajo v državah, kjer jih dobra tretjina ne zahteva glasovanja z osebno izkaznico s fotografijo.

Ob volitvah: Modro - zahtevana identifikacija z osebno izkaznico s fotografijo. Rdeče: Zahtevan dokument s sliko. Rumeno: Zahtevan dokument. Sivo: Ni potrebno! Črtkano: Spremembe po letu 2020. Vir: Posnetek zaslona, X

Identifikacija s sliko je potrebna v 36 državah, v 14 državah in Washingtonu D.C. pa to še vedno ni potrebno. 

Kaj podobnega, na primer, ni sprejemljivo za praktično nobeno od držav v Evropi.

Ne glede na voljo volivcev skoraj vse politike v ZDA dobesedno kupi - izraelski lobi.

Če k temu dodamo še možnost, da lahko tudi nezakoniti priseljenci, ki naj bi jih bilo do 11 milijonov, na takšen način glasujejo (ali vsaj del njih), je jasno, da so take volitve že od začetka lahko zelo sporne in nevarne.

In kdo bi bil boljši za ZDA in svet?

Ko gre za odnos do sveta imamo na eni strani Kamalo Harris, ki jo podpirajo najhujši zločinci in jastrebi, kot je Dick Cheney.

In na drugi strani Donalda Trumpa, ki je eden redkih, ki si je kljub ostri politiki do Kitajske in oboroževanju Ukrajine vsaj prizadeval za preseganje napetosti, odšel celo do Severne Koreje in ob tem med svojim predsedniškim mandatom v Beli hiši ni zakuhal nobene nove vojne.

Ko gre za mir v svetu je razlika torej velika in v korist Trumpa.

Po drugi strani pa je Trumpova retorika ob tem še bolj proizraelska kot retorika Kamale Harris.

In to kljub temu, da Izrael dan za dnem izvaja genocid nad Palestinci v Gazi in Zahodnem bregu ter je uničil tudi 70 odstotkov poslopij OZN in ubil 200 delavcev OZN.

In Trump naj bi menda že ponujal mesto zunanjega ministra Mikeu Pompeu, ki je tudi za Tuckerja Carlsona, ker je Pompeo kot šef ameriške vohunske agencije CIA (v Trumpovem mandatu!) načrtoval uboj novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea - navaden kriminalec.

A ko gre za Ukrajino, je Trump veliko racionalnejši politik kot njegova nasprotnica, ki ponuja le nadaljevanje Bidnove katastrofalne politike.

Kamala Harris ob tem velja za nesamostojno, zato bi bila lahko lutka istih krogov, ki so svet pripeljali na rob tretje svetovne vojne.

Verjetno pa izvolitev enega ali drugega kandidata ne bo bistveno vpivala na zelo slabe odnose med Washingtonom in Moskvo ter drugimi silami svetovnega otoka - predvsem pa Iranom in Kitajsko.

Oboroževanje in nasilje bosta še naprej v ospredju ameriške politike, ostali sektorji pa bodo podhranjeni.

Sovjetska karikatura iz leta 1953 kaže, da se do danes ni spremenilo prav veliko.

Skratka, kakorkoli obrnemo, izbiri nista dobri - ne za ZDA in ne za svet.

Kamala Harris ob tem nima nobenih zunanjepolitičnih, vojaških ali ekonomskih izkušenj in znanj in je v tem pogledu še slabše podkovana od notorično nenačitanega Trumpa, ki pa po drugi strani velikokrat naredi marsikaj tudi samostojno in s tem dokazuje, da je vsaj sposoben lastnega razmišljanja  in odločanja.

Glede »repruduktivnih pravic« je Kamala Harris veliko bolj sprejemljiva mnogim, zlasti pa ženskam, kot pa Donald Trump, ki je glede tega bolj na pozicijah konservativcev.

Tega pa njegova protikandidatka doslej še ni pokazala, kar kažejo zadrege, ki nastanejo, ko ji izključijo telepromter in podobna pomagala za branje govorov.

Po drugi strani je glede »repruduktivnih pravic« Kamala Harris veliko bolj sprejemljiva mnogim, zlasti pa ženskam, kot pa Donald Trump, ki je glede tega bolj na pozicijah konservativcev.

Mnogi vidni analitiki mednarodnih odnosov, ki kritizirajo politiko sedanje ameriške vlade bodo zato glasovali za Donalda Trumpa, ker je pač, če vse seštejemo, morda nekoliko manj slaba izbira od Kamale Harris.

Toda profesor John Mearsheimer, ki je točno napovedoval številne dogodke v svetu, na primer ne bo glasoval ne za Trumpa in ne za Kamalo Harris.

Ko gre za Harrisovo je dejal, da je tako kot celotna Bidnova vlada soodgovorna za genocid v Gazi, to pa je zanj rdeča linija.

In nekateri Američani bodo na podoben način svoje glasove podelili neodvisnim kandidatom, čeprav ti nimajo možnosti za zmago v sedanjem ameriškem sistemu.

Na primer veliko boljši kandidatki Jill Stein.

Tako bodo volili tudi številni Palestinci.

Enako meni tudi znani ekonomist Jeffrey Sachs.

Zanimivo pa je, kako ameriške volitve vidijo na primer na Japonskem.

Takashi Kawakami, svetovalec japonskega premierja Shigeruja Ishibe, je glede izida ameriških volitev pripomnil, da, če Trump zmaga, lahko Japonska postane »resnično neodvisna država«.

Japonska lahko zmanjša ameriške vojaške baze in ustvari nov varnostni okvir z Rusijo in Kitajsko, saj je »ameriška okupacija Japonske nenormalna«, meni 68-letni svetovalec japonskega predsednika vlade.

Kdo bo na koncu predsednik ali predsednica ZDA bomo izvedeli že kmalu, niso pa izključeni tudi povolilni zapleti in krize, ki jih omogoča zapleten, zastarel in netransparenten ameriški sistem posrednih elektorskih volitev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke