nedelja, 22. september 2024 leto 29 / št. 266
Primer Jureta Lebna razkril neprikrito, Sloveniji škodljivo sinofobijo slovenske politike, državne uprave in medijev!
Kitajska podjetja se v Sloveniji soočajo z diskriminacijo. Vir: Posnetek zaslona, X
Ob informaciji, da je Upravno sodišče zavrnilo tožbo nekdanjega okoljskega ministra in še prej državnega sekretarja Jureta Lebna (sicer praočeta stranke Svoboda, ki je nastala na podlagi njegove Stranke zelenih dejanj - Z.DEJ) in potrdilo ugotovitve KPK, da je Leben »kršil integriteto«, je bil poudarek medijskih poročil prav na neetičnem delovanju nekdanjega ministra.
Toda Leben že dolgo časa ni minister in je izpadel tudi iz prihodnjih ministrskih kombinacij, prav zaradi te zadeve in zadeve »maketa.«
Ta levi,Jure Leban, je multipraktik. Sposoben in primeren za vse leve vlade. Vsakokrat odstopi zaradi kakšne pizdarije.
— hermelin (@R10Vojko) November 30, 2023
Tisto, kar je v tem primeru za Slovenijo enako ali še bolj škodljivo kot kršitev integritete pa je nekaj drugega, namreč dejstvo, da je bil izločen ponudnik iz Kitajske in da je bil razlog za izločitev prav to, da je bil iz Kitajske.
Tisto, kar je v tem primeru za Slovenijo enako ali še bolj škodljivo kot kršitev integritete pa je nekaj drugega, namreč dejstvo, da je bil izločen ponudnik iz Kitajske in da je bil razlog za izločitev prav to, da je bil iz Kitajske.
Poročanje o tem, da se »Kitajcem« ni dovolilo, da naj bi upravljali z letališčem Maribor kaže, da je globlji problem diskriminacija nekaterih podjetij na nacionalni osnovi oziroma zgolj na podlagi državljanstva investitorjev oziroma izvora kapitala.
Prijavi, na podlagi katerih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pričela obravnavati primer sta bili namreč naslednji: »Vlada Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča« in »prišlo naj bi do ukaza z vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati.«
In katerih?
Očitno ni šlo za nič drugega kot za »kitajske« naložbe.
KPK: Ko je Jure Leben naročil, naj gre vloga v zvezi z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor v predal, je kršil zakon https://t.co/6Rf7ST3nSN
— Matija Stepišnik (@MatijaStepisnik) January 18, 2024
Zelo podobno pa ravna tudi sedanja, Golobova vlada, predvsem glede opreme kitajskih proizvajalcev, kot je Huawei.
Tudi v tem primeru se v popolnosti sledi ukazom iz Washingtona (kodificiranih v sporazumu Logar-Pompeo), ki so morda skladni z ameriškimi nacionalnimi interesi, vendar hkrati Sloveniji onemogočajo nabavo v tem trenutku in tudi prihodnje najbolj napredne in cenovno dostopne komunikacijske opreme.
To pa bo dolgoročno spodkopalo slovensko konkurenčnost.
V konkretnem primeru je sicer Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben kršil integriteto.
Junija 2018 je namreč določenemu javnemu uslužbencu dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru »pusti pri miru in jo da v predal.«
O tem letališču smo pisali tudi v Insajderju.
Opozarjali smo tudi, da so državna ministrstva lagala, ko so kitajski družbi onemogočala uporabo kitajskih pismenk na letališču, pri čemer so se lažno sklicevala na predpise Mednarodne agencije za civilno letalstvo.
Kitajske pismenke v Mariboru je z lažnimi navedbami prepovedalo ministrstvo nekdanjega ministra Uroša Gašperšiča, ker vlada ni izpolnila obljub do kitajskega investitorja, pa se je le-ta umaknil iz Slovenije.
Kitajske pismenke v Mariboru je z lažnimi navedbami prepovedalo ministrstvo nekdanjega ministra Uroša Gašperšiča, ker vlada ni izpolnila obljub do kitajskega investitorja, pa se je le-ta umaknil iz Slovenije.
Ob tem pa so državni organi prekršili tudi vse dogovore s kitajskim investitorjem, ko niso spremenili prostorskih načrtov tako, kot je bilo dogovorjeno v začetku posla; naposled se je zgodilo točno to, kar smo že dalj časa napovedovali.
Družba SHS Aviation je s planom za razširitev mariborskega letališča čakala tudi na spremembe in ponovno sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), država pa je zavrnila finančno podporo in odlašala z novim DPN, ki bi omogočil širitev letališča.
Locals living near the Edvard Rusjan Maribor #airport have expressed concern about the effects of airport expansion planned by the Chinese owner of airport operator - SHS Aviation. #civilIniciative #maribor https://t.co/OclWj8QJEQ pic.twitter.com/5UIEuVdBEW
— The Slovenia Times (@sloveniatimes) July 26, 2018
K odločitvi za enostransko prekinitev najemne pogodbe pa naj bi botrovalo tudi več kot 140 pripomb civilne družbe na spremembo DPN.
S tem je država prelomila obljubo, dano leta 2017, ko se je zavezala, »da bo država naredila vse, da čim prej pripravi državni prostorski načrt, a si želi tudi odgovornih in korektnih investitorjev, ki bodo v sodelovanju z njo ustvarili pogoje za izvedbo investicije.«
Prostorski načrt, ki bi moral biti sprejeti do marca leta 2018, še vedno ni sprejet, MZI pa je v vmesnem času prevzela Alenka Bratušek. Ta je v vladi še danes in je soodgovorna za to polomijo.
Poleg lažnih obljub države in namesto, da bi se ukvarjali z reševanjem danih zavez, so se raje zapičili v »sporno« uporabo kitajskih pismenk in jih na letališču prepovedali.
Vlada, ki je naplahtala kitajske investitorje tako zelo, da so v Sloveniji zaradi prelomljenih obljub politikov in ministrov izgubili kar 25 milijonov evrov, je naposled za celotno polomijo okrivila – investitorja.
Družba Aerodrom Maribor, ki je v lasti SHS Aviation, je 15. januarja 2019 obvestila Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), da kot najemnik drugega največjega mednarodnega letališča v Sloveniji, odpoveduje najemno pogodbo.
Worse than @Will_Randolph_H Sympathies to @shs_aviation @mzi_rs orders Chinese removed at Chinese-run https://t.co/fpoHTk9kpK expecting 1.5m Chinese tourists ...as the "official language of Slovenia is Slovene". Cleaning staff worried by the signs, fearing barefoot types, odours. pic.twitter.com/9gxoX8C6Gl
— MBX呼叫中心 (@MBXcallcentre) August 18, 2018
Pogodbo so za 15 letno obdobje podpisali leta 2017. Po dveh letih je družba Aerodrom Maribor državo zaprosila za finančno pomoč, saj je bilo očitno, da več prometa v neoptimalnih pogojih, z majhnimi letali in kratkimi poleti za najemnika pomeni le več izgube.
Vlada, ki je naplahtala kitajske investitorje tako zelo, da so v Sloveniji zaradi prelomljenih obljub politikov in ministrov izgubili kar 25 milijonov evrov, je naposled za celotno polomijo okrivila – investitorja.
Danes pa vemo, da so tudi njihove vloge obravnavali tako, da so jih dali - v predale!
Ugotovitve KPK je sedaj potrdilo tudi upravno sodišče, ki je zavrnilo Lebnovo tožbo zoper ugotovitve KPK. »Gre za 26. pravnomočno kršitev integritete,« so sporočili.
Ugotovili so, da je Leben, ko je bil še državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka.
Posledica upoštevanja teh navodil pa je, kot so navedli, da so vlogo SHS Aviation »dali v predal«, kar je kršitev 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.
Jure Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, saj dana navodila niso bila v okviru in na podlagi zakona. S tem pa je kršil integriteto, so pojasnili.
»Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora – so v nasprotju s standardom integritete, kot se pričakuje od funkcionarjev,« je zapisala KPK.
Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.
Da je KPK ta diskriminacijska dejanja obsodila je sicer zelo dobro, vendar je težava v tem, da je primer Leben le vrh ledene gore.
hm, a ni on tut stranko enmu predal "gliha vkup štriha"
— andy (@_andy_as) January 18, 2024
Slovenija oziroma njen Telekom sta namreč te dni soočena s 170 milijonov evrov težko zahtevo po povračilu škode družbi Huawei, saj so državni organi brez javno utemeljene podlage spremenili varnostno oceno tega podjetja, ki je pred tem, mimogrede, Slovenijo določilo za vstopno točko oziroma za svoj »hub« za celotno regijo jugovzhodne Evrope, kar je bilo za slovensko gospodarstvo zelo koristno.
In kitajski ponudniki so bili, ne pozabimo, zelo hitro izločeni, celo s pozivanjem na evropske predpise, tudi iz gradnje drugega tira.
In tudi v tem primeru je bila izločitev očitno protipravna in bi zato lahko bila začetek afere, podobne TEŠ 6.
V bistvu gre pri vseh teh povezanih primerih za slabo prikrito »sinofobijo« in odrekanje določenim ponudnikom zgolj zato, ker so njihovi ustanovitelji iz – Kitajske!
Enačenje kitajskih investitorjev s »Kitajci« in kitajsko državo, posledično pa celo s Komunistično partijo Kitajske je v Sloveniji splošen pojav, takšna »kolektivizacija« pri obravnavah in poročanju pa je le prva faza dobro znanega postopka, v katerem se posamezni investitorji nato obravnavajo le kot podaljšana roka države, čeprav v resnici to niso.
Tipičen primer je poročanje provladnih portalov, ta praksa pa je pogosta tudi v drugih slovenskih medijih.
Yesterday SHS Aviation (VLM Airlines) presented its flight schedule, from Maribor airport https://t.co/CZdE7PYlgz pic.twitter.com/AdjoQEx915
— Aviation24.be (@aviation24_be) March 3, 2017
Branilci slovenskih »nacionalnih interesov« pa s tem zgolj pomagajo, da se gradbena dela v Sloveniji izvajajo dražje in bistveno bolj počasi, kot bi se lahko. Slovenija in EU pa zato vse bolj zaostajata tudi na področju tehnologije 5G.
Domnevni branilci slovenskih »nacionalnih interesov« pa s tem zgolj pomagajo, da se gradbena dela v Sloveniji izvajajo dražje in bistveno bolj počasi, kot bi se lahko.
Kitajska podjetja so namreč znana ne samo po nizkih cenah, pač pa tudi po hitrih gradnjah, na področju telekomunikacij pa po poceni in zanesljivi opremi.
Slovenija in Evropska unija zato vse bolj zaostajata tudi na področju tehnologije 5G, drugi tir, ki ga gradi konzorcij domačih podjetij pod vodstvom lastnika časnika Delo pa projekt neprestano draži in podpisuje nove anekse, ki jih bomo plačali – davkoplačevalci.
