Zablode ameriškega svetovalca za nacionalno varnost, ki mu vdano in (skoraj) vedno sledi tudi slovenska zunanja politika

Kakšni popolni nepoznavalci in kratkovidneži vodijo ameriško zunanjo politiko kaže tudi zadnji prispevek svetovalca za nacionalno varnost v administraciji Joeja Bidna za prestižno ameriško revijo Foreign Affairs.

Naslov zadevnega eseja, ki ga je spesnil Jack Sullivan je Viri ameriške moči.

The Sources of American Power. @ForeignAffairs pic.twitter.com/gjfMu81C8Z

— Rubén Anguiano (@rubenanguiano) October 26, 2023

Članek je izšel le nekaj dni pred zadnjo zaostritvijo spopadov med Izraelom in Hamasom, ocene človeka, na plečih katerega je strategija celotne ameriške zunanje politike pa se niso najbolje »postarale.«

V uredništvu so mu nato dovolili, da je nekatere najbolj zgrešene dele svojega eseja v elektronski obliki izbrisal, nekatere nove odstavke pa dodal, da bi bil esej bolj prilagojen novemu dogajanju po 7. oktobru.

Toda v tiskani obliki je članek ostal takšen, kot ga je napisal...

It's a tragedy that someone with such amazing "foresight" as Jack Sullivan is the main responsible for the delay of weapons to Ukraine and the main promoter of the idea that negotiations with terrorists and dictators make the world safer.@secretsqrl123 @TrentTelenko https://t.co/Z2VUKG4Ui1

— Martin Sengel (@emse1975) October 26, 2023

Poglejmo samo nekaj njegovih trditev iz omenjenega članka. V njem je na primer zapisal: »Čeprav je Bližnji vzhod še vedno obremenjen z večnimi izzivi, je regija tišja, kot je bila desetletja. Napredek je vsekakor krhek. Vendar tudi to ni nesreča.«

In tudi naslednje: »[Predsednikov] pristop vrača disciplino v politiko ZDA. Poudarja odvračanje agresije, umirjanje konfliktov in integracijo regije prek skupnih infrastrukturnih projektov in novih partnerstev, tudi med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami. In rojeva sadove.«

Tudi v naslednjih sklepih je Jack Sullivan povsem zgrešil svoje napovedi in ocene dogajanj na Bližnjem vzhodu: »Ta discipliniran pristop sprošča vire za druge globalne prednostne naloge, zmanjšuje tveganje novih konfliktov na Bližnjem vzhodu in zagotavlja, da so interesi ZDA zaščiteni na veliko bolj trajnostni podlagi. Izzivi ostajajo. Izraelsko-palestinske razmere so napete, zlasti na Zahodnem bregu, a kljub resnim trenjem smo umirili krizo v Gazi in po letih odsotnosti obnovili neposredno diplomacijo med stranema.«

As @mikeallen noted the other day: Sullivan — in an online update to the print version of his article, 'The Sources of American Power: A Foreign Policy for a Changed World' — warns that the Middle East crisis "could spiral into a regional conflict."https://t.co/qMHkHBjelW

— Alex Thompson (@AlexThomp) October 25, 2023

Komentar zgoraj zapisanega najbrž ni nepotreben.

Je pa potrebno spomniti, da točno tej politiki, nesposobni predvidevanja celo najbližjih dogodkov in točno tem zunanjepolitičnim svetovalcem tiho, vztrajno, ponižno, brez lastnega razmisleka in topoumno sledi tudi slovenska diplomacija, pri čemer je edina svetla točka zadnja resolucija GS OZN glede Gaze, kjer se je za razliko od ZDA Slovenija vendarle zavzela za odprtje humanitarnih koridorjev.

In to kluub temu, da so proti resoluciji glasovale celo države kot so Avstrija, Hrvaška in Madžarska, mnoge iz regije pa so bile med vzdržanimi, na primer Srbija.

Me prav zanima, če bo zdaj gpa Fajon & vlada podpirala mir v svetu ali še naprej oboroževanje ali celo, da se ne izrečejo v primeru Palestine & many others subjects as Syria, izkoriščanje afriških držav, tlacenje beguncev v Turčiji in na Balkanu etc etc etc @tfajon

— ira (@irenaLev) June 7, 2023

Premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta v tem primeru neposled sprejela pravo odločitev.

#InformationWar #IsraeliPropaganda pic.twitter.com/jL8TRysTxI

— Bangladesh News 24 (@bdnews24) October 20, 2023

Težava je le v tem, da so takšne odločitve v slovenski zunanji politiki - zelo redke.