REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je Slovenijo potopil Hunga Tonga-Hunga Ha'apai: NASA morda ve, zakaj je vreme letos tako čudno nepredvidljivo!

Kako je Slovenijo potopil Hunga Tonga-Hunga Ha'apai: NASA morda ve, zakaj je vreme letos tako čudno nepredvidljivo!Slovenijo je po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot izbruh Hunga Tonga-Hunga Ha'apai. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

O letošnjih poplavah se že poroča kot o »stoletnih« in »tisočletnih« vodah.

Kot dežurni krivec za to, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji so najpogosteje omenjene klimatske spremembe.

Te so zagotovo velik faktor, toda ali je to res vsa resnica?

Zakaj prav sedaj in zakaj prav tako velike količine vode? Ali obstaja za to kakšen poseben vzrok? Imamo zgodovinske vzporednice?

Odgovor na zadevna vprašanja je - da.

Na to nas je te dni opozoril nekdanji pilot Lufthanse Peter Hiasenko, ki je navedel nekaj razlogov, ki natančneje pojasnjujejo letošnje uzjemno slabo vreme v Evropi in tudi poplave in ujme, ki so prizadele Slovenijo, vse to pa povezuje predvsem z enim samim dogodkom.

Ob tem navaja tudi relevantne povezave do ameriške vesoljske agencije NASA, ki je že pred letom dni svarila pred posledicami prav zaradi tega dogodka.

Pred letom in pol, 15. januarja 2022, je v južnem Tihem oceanu v bližini otočja Tonga prišlo do močnega vulkanskega izbruha. Šlo je za poseben podvodni izbruh, ki je vplival na podnebje sveta. To pojasnjuje, zakaj moramo letos opazovati izredne vremenske pojave.

In za kaj gre?

Pred letom in pol, 15. januarja 2022, je v južnem Tihem oceanu v bližini otočja Tonga prišlo do močnega vulkanskega izbruha.

Šlo je za poseben podvodni izbruh vulkana, ki je vplival na podnebje sveta.

Posledice tega so lani čutili v Avstraliji (video posnetek, spodaj) letos pa izredne vremenske pojave čutimo tudi v Evropi.

»Že aprila in maja letos sem se spraševal o vremenu. Moram reči, da sem se med šolanjem za pilota pri Lufthansi dobro izobrazil tudi iz meteorologije in od takrat z zanimanjem spremljam in analiziram vremenske pojave. April in maj sta bila prehladna. Junija so opazili, da se je po vsej Evropi oblikoval nenavadno velik, a raven anticiklon, ki kaže nenavadno stabilnost.

Nebo je bilo večinoma brez oblačka, vendar se temperature niso razvile temu primerno,« razloguje nenavadne vremenske pojave Hiasenko.

»Ob opazovanju sončnih zahodov sem posumil, da mora biti v spodnjih plasteh zraka nenormalno veliko vlage. To se je med drugim pokazalo v tem, da ste lahko s prostim očesom gledali neposredno v Sonce, ko je bilo le-to okoli pet stopinj nad obzorjem. Bila je samo oranžna krogla in prvič sem lahko videl veliko sončno pego s prostim očesom.

Niso pa betonski oblaki tisti, ki so tako zatemnili Sonce. Bila je preprosto vodna para, ki je visela nad kopnim z nenormalno gostoto, ne da bi tvorila vidno meglo. Zato sem se spraševal, kako se je to lahko zgodilo.

Nisem mogel najti razlage, dokler nisem naletel na objavo Nase z dne 2. avgusta 2022,« opozarja Hiasenko.

Deset odstotkov več vode v ozračju

Ob opazovanju sončnih zahodov sem posumil, da mora biti v spodnjih plasteh zraka nenormalno veliko vlage.

»Kot navaja to poročilo se je zgodilo naslednje: V bližini otočja Tonga je prišlo do velikega podvodnega izbruha. To samo po sebi ni nič nenavadnega, a tokrat se je zgodilo na globini le okoli 150 metrov. Če se to zgodi v večjih globinah, takšen izbruh vodni pritisk skorajda zaduši. Tako rekoč nič ne pride na površje.

Če pa se to zgodi bližje kot 150 metrov od površja ali višje, gre za 'običajen' vulkanski izbruh, ki lahko svoj pepel vrže v stratosfero. Nato nastanejo oblaki pepela, ki se lahko razširijo na velike razdalje in zakrijejo Sonce.

Toda na teh 150 metrih globine se ob tako močnem izbruhu ogromne količine vode uparijo in izstrelijo v ozračje. To pojasnjuje Nasin video. Bodite pozorni na druge oblake, ki so približno deset kilometrov višje.

»NASA je izračunala, da je bila med tem izbruhom vodna para potisnjena v ozračje na višine med 12 in 53 (!) kilometri. To je nad stratosfero.

Za primerjavo: Ko je eksplodirala največja vodikova bomba, 'car bomba', je gobasti oblak dosegel višino skoraj 60 kilometrov. Nizkoleteči sateliti krožijo v orbiti na višini 90 kilometrov. Letala letijo največ 15 kilometrov visoko. Vse to samo po sebi ni tako impresivno.

Impresivno pa je, kaj je NASA izračunala za količino, maso vode, ki je bila vnesena v ozračje. NASA pravi, da je ta izbruh povečal vsebnost vode v ozračju za 10%. Z besedami: deset odstotkov! Kako je to mogoče?,« se sprašuje nekdanji pilot.

Tlak vode je podcenjen

»Izbruh se je zgodil na globini 150 metrov. Se vam zdi to globoko? Se spomnite 'pretis lonca', lonca na pritisk? V njem je največ dva bara tlaka in kdor je kdaj pod pritiskom malomarno, na silo odprl tak lonec, ve, da tega ne bo storil nikoli več.

Je pa na globini 150 metrov pritisk 15 barov. To pomeni, da takoj, ko eruptivna magma zadene vodo zgoraj, nastane izjemno pregreta vodna para, ki nato išče – ​​in najde – pot navzgor, ko se še bolj segreva. Med tem postopkom se tlak okoliške vode zmanjša, para se analogno razširi in nato lahko opazujete, kaj prikazuje Nasin video. Oblak pare, ki spominja na gobast oblak in ima enako energijo kot bomba 'car.' Tako kot pri 'carski bombi' je bil val hidrološkega tlaka merljiv po vsem svetu in ga je večkrat obkrožil. NASA pravi, da je količina vržene vode v ozračje enaka polnjenju 58.000 olimpijskih bazenov. NASA tudi pravi, da še nikoli ni videla česa podobnega,« pojasnjuje Hiasenko.

»A le kdo bi pomislil, da je 'malo' več vode v ozračju pomembno? Toda to ima velike posledice.

Začne se s povečanjem skupne teže ozračja. Ne, ne deset odstotkov, ampak precej več. Zdaj je naše ozračje zelo filigranska struktura. Polovica zračne mase je pod 5000 metri. Troposfera se konča pri desetih kilometrih in nad njo je le 20 odstotkov ozračja.

Premer Zemlje je 12.000 kilometrov. To pomeni, da se troposfera dviga nad zemeljsko površino le za eno šeststotinko zemeljskega polmera. Tako si lahko vreme predstavljate kot nekaj podobnega lesketajoči se bencinski tančici na luži. Že iz tega je jasno, kako težko je na splošno izračunati vremenske dogodke in kako nagnjeno k napakam je vse skupaj,« poudarja Hiasenko.

Voda pride do nas z zamudo

Naslednje vprašanje je, zakaj so učinki tega izbruha šele zdaj dosegli Slovenijo na severni polobli.

Vulkan bi zaradi vode moral segreti ozračje, a morda je bil tudi krivec za izjemno vlago v zraku nad Evropo in posledične poplave.

Tonga se nahaja severno od Nove Zelandije na 21 stopinji južne zemljepisne širine. Izbruh se je zgodil januarja leta 2022, torej ko je bilo tam poletje in točno pod navpičnim položajem Sonca. To pomeni, da bi se lahko te vodne mase skoraj enakomerno porazdelile med južno in severno poloblo.

Toda potreben je čas, da se to razširi po ozračju in vpliva. Hitreje na južni polobli in tako imamo nenadoma razlago, zakaj se države južne poloble soočajo z izjemno mrzlo zimo. Z maso snega in temperaturami, kakršnih še ni bilo.

»Da, dodatna vodna para upočasni intenzivnost Sonca, vendar povzroči tudi dvig temperature morske površine.

Dodatna voda mora počasi spet deževati, dokler ozračje ne vzpostavi ravnotežja. Če se to zgodi na območjih blizu ekvatorja, potem toplejša voda dežuje v oceane. Naj nas torej preseneti, če bo zdaj in v bližnji prihodnosti več močnih padavin in neviht? Oh ne, pozabil sem, za to so lahko krive samo podnebne spremembe, ki jih povzroči človek. Šalo na stran. Z malo zamude so te vodne mase dosegle tudi nas in zato doživljamo netipičen vremenski vzorec z ekstremnimi padavinami in poplavami.

Odvečna voda v atmosferi mora ponovno doseči tla. Vendar to ni tako jasno vidno, zlasti v Nemčiji, saj naše vreme določajo zračni tokovi, ki nam včasih prinašajo suho vročino, suho hladno ali vlažne zračne mase različnih temperatur. Iz Sibirije ali Sahare ali z Azorov,« razlaga Hiasenko.

Vulkanskih izbruhov ne moreš prepovedati

»Kaj mislite, zakaj so nam povedali le, da je temperatura vode v Severnem Atlantiku višja od običajne za julij?

Kajti niti junij niti julij nista bila niti približno rekordno vroča. O trenutnem vremenu nam sploh ni treba govoriti. Pravzaprav ni jasno, ali bo ta obogatitev ozračja z vodo povzročila segrevanje ali ohlajanje. Tega ne vedo znanstveniki, ki nam vedno želijo povedati, da vedo, kakšno bo podnebje čez petdeset let.

Ne glede na razlog, z vulkanskimi izbruhi ne morete delati politike in prav gotovo ne morete zaslužiti denarja. Tudi prepovedati jih ne moreš. Tudi jaz ne vem, ampak osebno se bom pripravljal na mrzlo, sneženo zimo in se veselil dobre smučarske sezone,« ocenjuje avtor zapisa.

Na koncu avtor opozori na dejstvo, da ne smemo pozabiti na takšne ekstremne dogodke, kot je bil izbruh vulkana pri Tongi in podobni.

Opozori tudi na dejstvo, da je bil vulkanski izbruh, tudi na drugem koncu sveta tisti, ki je okoli leta 1860 v Evropi povzročil hladno obdobje, ki je povzročilo lakoto in bedo ter velik val izseljevanja v Ameriko.

Tudi članki iz pred leta dni so napovedovali dolgoročne posledice tega izbruha - čeprav so napovedovali predvsem otoplitev.

»Medtem ko se žveplov dioksid hitro razgradi, znanstveniki predvidevajo, da bo voda ostala v ozračju do pet let – kar bo pokvarilo tamkajšnjo kemijo.

Medtem ko bi dodatna voda lahko zmanjšala količino toplogrednega plina metana, tanjša tudi osiromašeni ozonski plašč, ki ščiti zemljo pred UV-sevanjem. Poleg tega je vodna para sama močan toplogredni plin. Zato strokovnjaki predvidevajo, da bo izbruh prispeval k globalnemu segrevanju,« je opozarjal avstrijski Standard.

»Ekstremne vodne mase v ozračju: vulkanski izbruh v Tongi bi lahko segrel podnebje. Podmorski vulkan v Tongi je januarja vrgel ogromne količine vode v stratosfero. Tam bi lahko ostala leta – in sprožila podnebne spremembe,« je navajal isti časnik.

Leto 1816 se je v zgodovino zapisalo kot leto brez poletja. Ta pojav je sprožil izbruh indonezijskega vulkana Tambora leto dni prej.

»Atmosferski udarni val zaradi vulkanskega izbruha v Tongi 15. januarja 2022 je bil najmočnejši, kar so jih kdaj zabeležili. Leta 1816 je pomlad prihajala zelo počasi. Aprila je bilo v Evropi še nenavadno mrzlo in ko so poleti sledili nenehen dež in ponekod celo snežne nevihte, je prebivalstvo opustilo vsako upanje na dobro letino. Na poljih je zgnilo žito, živino je bilo treba pobiti, ljudje pa so stradali.

Leto 1816 se je v zgodovino zapisalo kot leto brez poletja. Ta pojav je sprožil izbruh indonezijskega vulkana Tambora leto dni prej. Izbruh je po vsem svetu razširil pepel in aerosole, ki vplivajo na podnebje, Evropi pa je poletne temperature znižal za tri stopinje Celzija nižje od povprečja.

V tem oblačnem letu je Mary Shelley ustvarila svojega 'Frankensteina' na deževnem Ženevskem jezeru, medtem ko je Caspar David Friedrich v sliko ujel spektakularen sončni zahod, ki so ga povzročili aerosoli. Svet je tudi letos pretresel vulkan: 15. januarja je v južni pacifiški otoški državi Tonga izbruhnil podmorski vulkan Hunga Tonga-Hunga Ha'apai. Nastali tlačni val je večkrat obkrožil Zemljo in oblak pepela je dosegel rekordne višine. A kot kažejo študije ekipe, ki jo vodi Luis Millán s Kalifornijskega tehnološkega inštituta (ZDA), ta izbruh ne bo ohladil Zemlje – nasprotno,« so zapisali v časniku pred letom dni.

Vulkan bi zaradi vode moral segreti ozračje, a morda je bil tudi krivec za izjemno vlago v zraku nad Evropo in posledične poplave, ki smo jim priča te dni.

Morda ni ohladil Zemlje, a zelo verjetno je, da je morda vplival na izjemno mrzlo in deževno poletje tudi v Sloveniji.

Zato bi bilo verjetno prav, če bi poleg dežurnega krivca – klimatskih sprememb, ki jih povzroča človek – pozornost posvetili tudi takšnim dogodkom, kot so izbruhi vulkanov.

Na svetu jih je precej in povsem mogoče je, da njihovega delovanja ne poznamo dovolj.

Zato je povsem verjetno, da so letos vso Evropo, še posebej pa Slovenijo »potopile« tudi posledice daljnega izbruha vulkana 15. januarja leta 2022.

Slovenijo je po vsej verjetnosti potopil nihče drug kot Hunga Tonga-Hunga Ha'apai.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke