REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Turki se vračajo? Turčija na zahtevo Nata na Kosovo napotila bataljon komandosov

Turki se vračajo? Turčija na zahtevo Nata na Kosovo napotila bataljon komandosovOdcepljeno srbsko pokrajino so po volitvah aprila prizadeli obsežni nemiri, a zdaj tudi zahodni sponzorji kosovske državnosti od Prištine zahtevajo nove volitve. Več je tudi vojakov zveze NATO, prvič pa prihajajo - Turki. Vir: Posntek zaslona, Twitter

Turčija je na prošnjo NATO bloka na Kosovo napotila svoje vojake.

Turško obrambno ministrstvo je namreč v soboto sporočilo, da bo Ankara na zahtevo združenega poveljstva Natovih sil na Kosovo v nedeljo napotila bataljon komandosov.

Ankara je sporočila, da bodo njene enote pomagale zmanjšati napetosti na severu srbske odcepljene province, ki so se okrepile, odkar so bili župani etničnih Albancev nelegitimno izvoljeni na večinsko srbskem območju v regiji.

»Naša država pozorno spremlja dogajanje na Balkanu, kjer imamo skupne zgodovinske in kulturne vrednote,« so v soboto sporočili z ministrstva v Ankari.

Turčija je priznala neodvisnost Kosova, vendar ima tudi dobre odnose s Srbijo in predsednikom Aleksandrom Vučićem.

V izjavi so zapisali, da Ankara zavzema »konstruktivno stališče« do »reševanja nedavnih dogodkov v prijateljskem in bratskem severnem delu Kosova, ki škodujejo regionalni varnosti in stabilnosti.«

Turški predsednik je v preteklosti celo dejal, da je Kosovo Turčija, kosovski vojski v nastajanju pa je Turčija prodala drone, ki lahko dosežejo tudi Beograd, zato mnogi v Srbiji na potezo zveze NATO kljub dobrim odnosom med Turčijo in Srbijo ne gledajo z naklonjenostjo.

Na nedavnih demonstracijah v podporo srbski vladi – pred še večjimi protesti večinoma opozicijsko nastrojenimi volivci to soboto – je bila v množici vidna celo skupina v Srbiji živečih Turkov z napisom v podporo predsedniku Srbije.

Prihod turških vojakov na Kosovo mnogi v Srbiji ocenjujejo z mešanimi občutki tudi zaradi zgodovinskih vzporednic in dejstev.

Kosovo in Metohija namreč veljata za središče prve srbske države.

Ob tem se je na Kosovu v preteklosti odvila predvsem za Srbe zelo pomembna Bitka na Kosovem polju (turško: Kosova Meydan Muharebesi), ki je bila vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida (srbsko: Vidovdan), 15. junija leta 1389.

Srbe je v bitko povedel takratni srbski knez Lazar Hrebeljanović, Turke pa sam turški sultan Murat I., ki je v njej izgubil življenje.

Bitka je bila izenačena, vendar so jo Srbi doživeli kot poraz, po katerem je Osmansko cesarstvo napredovalo po vsem Balkanu in uničilo tudi državnost Srbije.

Zaradi nadoblasti Turčije se je povečal tudi delež muslimanskega, albanskega prebivalstva v pokrajini, število Srbov pa se je zaradi pregonov in izseljevanja zmanjšalo.

Sultan Murat I. je bil prvi in edini turški sultan, ki je padel na bojnem polju.

Slavna bitka... Vir: Posnetek zaslona

Beograd in Priština pa sta se danes znašla pod mednarodnim pritiskom, da rešita zadnjega v dolgem nizu sporov med kosovsko vlado, v kateri prevladujejo etnični Albanci, in etničnimi Srbi na severu Kosova.

Neodvisnost Kosova je priznalo 86 držav po vsem svetu, 106 jih neodvisnost zavrača, stališča nekaterih pa so nejasna.

Ta teden je v regiji prišlo do nasilja, ko so kosovske oblasti s pomočjo posebnih policijskih enot poskušale postaviti župane, etnične Albance, ki so »zmagali« na volitvah po odstopu srbskih županov in nato bojkotu srbskih volivcev. Večina županov je dobila le nekaj sto glasov ob 3,47 odstotni volilni udeležbi.

Tudi predstavniki zahodnih držav so postopke Prištine obsodili in pozvali k novim volitvam na Kosovu. Teh pa ne bo, če Priština ne izpolni sovje obveznosti – deset let stare obljube o ustanovitvi Zveze srbskih občin.

Konec maja je NATO po incidentu 30. maja, v katerem so srbski demonstranti ranili najmanj 30 Natovih vojakov, napovedal, da bo na Kosovo poslal 700 dodatnih vojakov. Skupno naj bi bilo ranjenih tudi 52 Srbov.

Leta 1999 je NATO izvedel trimesečno bombardiranje Srbije, domnevno iz humanitarnih razlogov v imenu etnično-albanskih separatistov in brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN.

Novoustanovljena vlada v Prištini je leta 2008 razglasila svojo neodvisnost kljub določilom Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244, ki zagotavlja ozemeljsko celovitost Srbije.

Številne države, vključno z Rusijo, Kitajsko in Indijo, podpirajo zavračanje Beograda, da odcepitev sprejme.

Neodvisnost Kosova je priznalo 86 držav po vsem svetu, 106 jih neodvisnost zavrača, stališča nekaterih pa so nejasna.

Turški predsednik je v preteklosti celo dejal, da je Kosovo Turčija, kosovski vojski v nastajanju pa je Turčija prodala drone, ki lahko dosežejo tudi Beograd, zato mnogi v Srbiji na potezo zveze NATO kljub dobrim odnosom med Turčijo in Srbijo ne gledajo z naklonjenostjo.

V torek je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova kritizirala Natove sile zaradi razpihovanja razmer na Kosovu.

»[Natove sile za Kosovo] niso le pokazale svoje pomanjkanje profesionalnosti, ampak so postale tudi vir nepotrebnega nasilja in dejavnik stopnjevanja,« je zapisano v izjavi, objavljeni na spletni strani ministrstva.

Vendar pa ni nujno, da bi bilo posredovanje Turčije mogoče interpretirati zgolj kot krepitev pozicije Kosova.

Več kot je na Kosovu vojakov KFOR-ja, manj je t. i. suverenosti Kosova, zato je Srbija vedno zahtevala večjo, ne pa manjšo prisotnost vojakov zveze NATO.

Več kot je na Kosovu vojakov KFOR-ja, manj je t. i. suverenosti Kosova.

Zato je Srbija vedno zahtevala večjo, ne pa manjšo prisotnost vojakov zveze NATO.

Za Srbe so večji problem kosovsko-albanski policisti in praviloma ne vojaki zveze NATO, med katerimi so tudi slovenski vojaki.

Ob tem je Rusija v primeru spora med Armenijo in Azerbajdžanom podprla ozemeljsko integriteto Azerbajdžana in s tem pustila na cedilu svojega dolgoletnega zaveznika, Armenijo.

S tem je podprla tudi interese Turčije - in načelo ozemeljske integritete, na katerem v primeru Kosova vztraja Srbija.

Morda bi v veliko večji geopolitični igri enkrat v prihodnosti kaj podobnega naredila tudi Turčija glede Kosova.

Kosovo je izdalo Erdogana in muslimanski svet...
Vir: Posnetek zaslona

Ne smemo pozabiti, da se je Turčija zelo negativno odzvala ob vzpostavitvi diplomatskih odnosov Izraela in Kosova.

To je dal jasno vedeti Recep Tayyip Erdoğan, predsednik Turčije, ki je februarja 2021 dejal, da je »Kosovo izdalo njega in muslimanski svet.«

Tiskovni predstavnik turškega ministrstva za zunanje zadeve Hami Aksoj pa je dejal, da je obljuba Kosova Izraelu, da bo odprlo veleposlaništvo v Jeruzalemu »v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijami Varnostnega sveta OZN.«

Tedaj je tudi, ne pozabimo, Palestina zahtevala od Organizacije islamskega sodelovanja, da prekinejo diplomatske odnose s Kosovom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke