Dvojna evropska merila glede »tujih agentov«: EU proti zakonom v Gruziji in BiH, pripravlja pa se na uvedbo svojega!

Države Evropske unije in ZDA sta v zadnjem času ostro nastopile proti poskusu uvajanja »zakona o tujih agentih«, ki bi prisilil nevladne organizacije, ki prejemajo več kot 20 odstotkov svojih prihodkov iz tujine, da se registrirajo kot »tuji agentje« v državi.

Takšen zakon imajo namreč tudi v ZDA, podobnega pa je kasneje sprejela tudi Rusija.

Toda ob nedavnih demonstracijah v Gruziji je gruzijska opozicija ob podpori ZDA in EU ostro kritizirala gruzijski zakon, češ da gre le za kopijo »ruskega.«

Ameriškega niso omenjali, čeprav je še strožji od ruskega. Gruzijski zakon je bil zaradi protestov nato umaknjen iz zakonodajnega postopka.

The EU is working on a law that would force nongovernmental groups, consultancies and academic institutions to disclose any non-EU funding, three sources confirmed to POLITICO.

This is part of a crackdown on foreign influence in the bloc.https://t.co/JZrrl9EPCZ

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) March 13, 2023

Nekaj podobnega se dogaja tudi sedaj. Politiki iz EU kritizirajo ne le uvajanje tega zakona v Gruziji, pač pa tudi v Republiki Srbski v BiH.

Istočasno pa se, kot poroča Politico, EU sama pripravlja na uvajanje podobnega zakona.  

Nevladne organizacije naj bi bile celo »prestrašene« zaradi nove študije, ki jo je naročil Bruselj. Študija kaže, da se v EU pripravljajo na uvedbo podobnega zakona o »tujih agentih.«

Glede na vire je vprašanje nekatere skupine skrbelo, da so se z odgovorom »dejansko uvrstili na prihodnji seznam.«

Študija je zaskrbela veliko ljudi, je dejal Nick Aiossa, vodja politike in zagovorništva pri Transparency International, nevladni organizaciji, registrirani v Nemčiji, ustanovljeni s ciljem boja proti korupciji po vsem svetu.

Skupina je povezana z Open Society Foundations – mrežo za dodeljevanje donacij, ki jo je ustanovil in ji predseduje kontroverzni vlagatelj in sponzor neoliberalnih ciljev George Soros.

A survey commissioned by the #EU could signal that Brussels is getting ready to introduce its own foreign agents law, Politico reported on Monday. #FreedomOfSpeech pic.twitter.com/VyQvF6gWID

— Ben (@Hedenberg) March 14, 2023

Aiossa je za Politico povedal, da je sodeloval pri ustnem vprašalniku kot delu ankete in da so »vodilna vprašanja nakazovala, da ocenjujejo, ali je Transparency International grožnja demokraciji.«

Študijo je naročil urad podpredsednice Evropske komisije za vrednote in preglednost Vere Jourove, ki je zadolžen za razvoj tako imenovanega paketa za »obrambo demokracije«, piše v poročilu.

To zakonodajo, katere namen je zaščititi ključne institucije EU pred vplivi tujih akterjev, je obljubila predsednica Komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju Unije septembra.

Predvidoma bo dokončan do konca maja.

»Čas je neroden«, da bi EU delala na takšnem zakonu, je poudaril Politico in spomnil na nedavne proteste v Gruziji, ki si prizadeva za članstvo v EU.

V prestolnici Tbilisi se je namreč marca le nekaj dni pred tem več tisoč ljudi podalo na ulice in obsojalo osnutek zakona o tujih agentih.

Opozicija, ki je zbrala ljudi, je vlado krivila, da poskuša sprejeti zakonodajo v »ruskem slogu«, ki zahteva, da se vsaka skupina, ki prejme več kot 20 odstotkov svojega financiranja iz tujine, registrira kot tuji agent.

Bruselj se je v celoti postavil na stran protestnikov, visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell pa je zdaj opuščeni zakon opisal kot »zelo slab razvoj za Gruzijo in njene ljudi« in opozoril, da »je v nasprotju z navedenim ciljem Gruzije, da se pridruži EU.«

Medtem pa je prizadevanje bosanske Republike Srbske, da bi kopirala podoben ameriški zakon o tujih agentih (FARA) - razburilo Washington.

Oblasti ZDA in EU namreč nasprotujejo predlogu o kopiranju ameriške zakonodaje o tujih agentih in jo povezale z ruskim vplivom.

Dodali so da predlog, ki se je pojavil v Republiki Srbski ogroža človekove pravice in demokracijo.

Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske (RS) – srbske polovice Bosne in Hercegovine – je namreč predlagal kopiranje ameriškega Zakona o registraciji tujih agentov (FARA) iz leta 1938.,

Takšen zakon bi nato zaščitil RS pred vmešavanjem organizacij, financiranih iz tujine, vključno s tistimi Georgea Sorosa, je lokalnim medijem v petek povedal Dodik.

Vendar pa je nato sledila – kritika iz ZDA in EU.

Zakon o tujih agentih bi »znatno zmanjšal prostor za državljansko udejstvovanje« v Bosni, so sporočili iz misije EU v Sarajevu.

»Vsako neutemeljeno omejevanje učinkovitega uveljavljanja temeljnih pravic in svoboščin, vključno s pravico do združevanja (in izražanja), je samo po sebi v nasprotju s težnjami Bosne in Hercegovine po napredku na evropski poti,« je povedal tiskovni predstavnik misije Ferdinand Koenig.

Oglasilo se je tudi ameriško veleposlaništvo v Sarajevu, ki je dejalo, da FARA »ne prepoveduje ali omejuje nobenih dejavnosti in ne velja za neodvisne medije ali organizacije civilne družbe«, temveč le omogoča Američanom, da so »obveščeni« o dejavnostih tujih agentov »brez omejitev« glede svobode govora ali združevanja na kakršen koli način.

»Ta film smo že videli in vemo, kako se konča,« so sporočili z veleposlaništva in Dodikov predlog označili za kopijo ruske »represivne zakonodaje za zatiranje nestrinjanja, evisceracijo civilne družbe in izkoreninjenje svobodnih medijev.«

Vodja USAID-a Samantha Power se je pridružila kritikam in obtožila Dodika, da »poskuša sprejeti osnutke zakonov, ki jih je navdihnil Kremelj, ki prebivalce oropajo njihovih osnovnih pravic, utišajo nestrinjanje in omogočajo nenadzorovan razcvet korupcije.«

Dodik se je na obe trditvi odzval konec tedna in tvitnil, da Republika srbska »kopira ameriški model, ki je ZDA naredil za eno izmed velikih svetovnih sil«, ki se zgleduje po »najvišjih standardih varstva človekovih pravic in svoboščin, med katerimi so je svoboda govora, ki implicira odgovornost, kar velja za najbolj razvite zahodne družbe.«

Omenil je tudi, da je »zanimivo«, da se Powerjeva vmešava v razpravo, saj je toliko »projektov« v Bosni »financiranih prek USAID-a.«

V skladu z Daytonsko mirovno pogodbo iz leta 1995, sklenjeno s posredovanjem ZDA, Bosno in Hercegovino sestavljata Republika srbska in bošnjaško-hrvaška Federacija BiH.

Čeprav je država BiH formalno neodvisna država, je končna oblast v državi »visokega predstavnika«, ki je bil imenovan nezakonito s strani nekaterih zahodnih držav in brez mandata VS OZN in ima v državi dejansko skoraj diktatorska pooblastila.

Pri tem ZDA, kot kaže ena novica, pozdravljajo zavrnitev registra tujih agentov v Gruziji, ker je takšen register nezdružljiv z demokratičnimi vrednotami.

Hkrati pa bo Kanada - brez kritike ZDA, kot kaže druga novica - ustvarila register tujih agentov, saj bo s tem zaščitila demokratične vrednote.

photo_2023-03-15_10-22-17.jpg

Takšen register pa že obstaja v ZDA in Avstraliji, so spomnili v ruskem tisku.

Primer pa lepo kaže, kako je lahko ista rešitev v enem primeru za zahodne države povsem sprejemljiva, v drugem pa »ogroža svobodo govora.«

Odvisno le od tega - kdo zakone uporablja.

Lepšega primera »dvojnih kriterijev« zahodnih držav, zaradi katerih je v svetu tudi toliko gorja in zmede si je verjetno težko zamisliti…