Tepci: Evropske energetske subvencije že blizu bilijona evrov. Rusija izgublja 160 milijonov, Evropa pa 3,7 milijarde dnevno!

Stroški zaščite gospodinjstev in podjetij pred naraščajočimi cenami še naprej rastejo, opozarjajo analitiki pri Brueglu. Evropske države so porabile že tisoč milijard evrov.

Države Evropske unije – med njimi tudi Slovenija - so namenile skoraj 800 milijard evrov za podporne ukrepe za zmanjšanje cen energije za gospodarstvo in gospodinjstva, medtem ko se regija še naprej otepa naraščajočih stroškov energije, so v ponedeljek povedali raziskovalci bruseljskega možganskega trusta Bruegel.

Analitiki so pozvali vlade, naj bodo bolj ciljno usmerjene v svojo porabo, namenjeno subvencioniranju računov za gospodinjstva in podjetja, kljub divjim nihanjem cen plina in elektrike v zadnjem letu.

National fiscal policy responses to the energy crisis https://t.co/BtBqcHL1IA

— Younes Belfellah (@younesbelfellah) February 13, 2023

Države članice EU so od septembra 2021 doslej namenile 681 milijard evrov za znižanje cen porabljene energije, ugotavljajo raziskovalci pri Brueglu.

Medtem naj bi Združeno kraljestvo in Norveška v ta namen zapravili protivrednost 103 milijard evrov oziroma 8,1 milijarde evrov.

Skupaj 792 milijard evrov pomeni skoraj 86 milijard evrov večjo porabo od Brueglove zadnje ocene, objavljene novembra.

Možganski trust pripisuje spodbudo nenehni potrebi regije po dražji oskrbi skozi zimo, potem ko se je večina držav EU odločila prenehati uvažati poceni plin iz Rusije.

Nemčija naj bi bila na vrhu lestvice porabe, saj je za ta namen porabila približno 270 milijard evrov, medtem ko so Združeno kraljestvo, Italija in Francija – naslednje največje porabnice – za ta namen zapravile skoraj 150 milijard evrov.

Večina držav EU je porabila le del te vsote.

Anthony Blinken thinks the Nord Stream pipeline bombing "offers tremendous strategic opportunity for the years to come"

Blowing up critical European infrastructure for America's interests.

"NATO partners"
 pic.twitter.com/ksUJYYkHTN

— Richard (@ricwe123) February 13, 2023

Luksemburg, Danska in Nemčija so največji porabniki na prebivalca.

Analiza o porabi energije v EU prihaja v trenutku, ko države članice Evropske unije razpravljajo o predlogih za dodatno olajšanje pravil o državni pomoči za projekte zelene tehnologije, saj želi regija konkurirati s subvencijami z ZDA in Kitajsko.

Možganski trust je opozoril, da je bila večina dosedanje podpore neusmerjene, in pozval vlade, naj spremenijo svoj pristop.

NATO’s absurd logic can’t fool anyone. He might also say that the NATO was not at war with Libya in 2011 but simply bombed it, killed many of its people and changed its regime.

— Chen Weihua （陈卫华） (@chenweihua) February 13, 2023

Analitiki so zapisali, da je treba to dinamiko spremeniti, saj državam zmanjkuje fiskalnega prostora za ohranitev tako širokega financiranja.

»Namesto ukrepov za zniževanje cen, ki so de facto subvencije za fosilna goriva, bi morale vlade zdaj spodbujati več politik podpore usmerjenih v dve petini, ki so dobile najmanj dodatnega dohodka in v strateške sektorje gospodarstva,« opozarja analitik Bruegla Giovanni Sgaravatti.

Podatki kažejo tudi, da je Slovenija v primerjavi 27-tih članic EU in Veliko Britanijo ter Norveško glede na izdvajanja države na že nadpovprečnem 11-tem mestu, pri čemer so nekatere države glede na pomoč v razmerju do BDP-ja temu področju pomoči namenile tudi enkrat več sredstev.

Nejasno pa ostaja, kako dolgo bo lahko EU še vzdržala takšen tempo, še posebej v primeru, če je pred Evropsko unijo nova hladna zima konec tega leta.

Letošnjo zimo je namreč EU še vedno preživela z večinoma ruskimi rezervami plina, ki jih kmalu ne bo več.

We reject the vision of a militarised European Union driven by the establishment and the arms industry. Stability and peace can only be achieved through peaceful conflict resolution, arms control and disarmament measures. Militarism and war are not and never will be the solution. pic.twitter.com/bSLtpN9Xdz

— Clare Daly (@ClareDalyMEP) February 13, 2023

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von del Leyen je nedavno dejala, da zaradi energetskih sankcij in kapice Rusija izgublja dnevno 160 miljonov evrov dnevno.

Učinek sankcij ZDA in EU na rusko gospodarstvo je sicer zagotovo večji od 160 milijonov evrov dnevno, opazen je tudi v padcu ruskega BDP-ja, zmanjšanju izvoza in podobno, kot ugotavlja tudi Evropska komisija, ki točnih številk izgub Rusije zaradi sankcij ne navaja.

A koliko izgublja Evropa?

Če podatki Breugla držijo, potem tudi Evropa samo zaradi višjih stroškov energije izgublja več kot 3,7 milijarde evrov na dan!

In to lahko Evropejci opazijo vsak dan – po vse višjih cenah praktično vsega, kar kupujejo. Kajti vsi izdelki za izdelavo in transport potrebujejo energijo, ki je v veliki meri še vedno fosilna.

In te ima Rusija na pretek, Evropa pa energente mora uvažati – in danes tudi 10-krat dražje, med drugim zato, ker so ji »zavezniške ZDA« ob pomoči natovske Norveške razstrelile plinovode, ki vodijo do Rusije in so v Evropo transportirali cenejši ruski plin.

This is how consent is manufactured pic.twitter.com/1FW0fmhuKB

—  CORN POP  (@Fishcak18433002) February 12, 2023

Toda o tem dejstvu si vodilni ameriški in evropski mediji ne upajo niti črhniti, kot kaže tudi tvit, zgoraj.

150,000+ Ukrainians are dead because Zelensky chose to be a pawn instead of a President.

— Jackson Hinkle  (@jacksonhinklle) February 13, 2023

Dodatni stroški, ki jih gospodinjstva in gospodarstva plačujejo za energijo kažejo na izgube, ki jih je Evropa po novem deležna zaradi vodenja povsem napačne, nesamostojne zunanje politike.

Ampak v Institutu Breugel - ki prejema tudi evropska sredstva - tega seveda niso opisali s temi besedami, pač pa so se zadržali le na podatkih.

Jasno je tudi zakaj.

Od septembra 2022 je bilo članstvo Bruegla sestavljeno iz treh kategorij. Države članice so države članice Evropske unije, med njimi Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska.

Članica je tudi Velika Britanija. Korporativni člani so mednarodne korporacije in podjetja, od katerih jih ima veliko sedež v Evropski uniji.

 pic.twitter.com/ZsW9qvd8F3

— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) February 14, 2023

Institucionalni člani vključujejo nacionalne in mednarodne javne finančne institucije ter centralne banke. Inštitut sicer velja za neodvisnega pri svojem delu.

Vendar poročilo Breugla brez dvoma dokazuje, kako visoko ceno plačuje EU zaradi trenutnih razmer v Evropi.

Te razmere pa niso naraven pojav, pač pa jih je EU soustvarila.