Mračna napoved: Več držav članic Evropske unije se sooča z bankrotom.* Prihaja najhujša kriza v pol stoletja!

Vse večjem številu držav grozijo dolgovi, ki jih v naslednjih 20 mesecih ne bodo več zmogle odplačevati.

Vlade posamičnih držav Evropske unije so medtem povečale porabo, da bi omejile gospodarsko škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, le redki pa govorijo o novem dolgu, ki bo še bolj potopil nacionalna gospodarstva.

Ekonomisti opozarjajo, da se lahko zgodi, da se bodo v naslednjih 20 mesecih številne države soočile z nezmožnostjo plačila dolga nastalega v času pandemije covid-19.

Gre za prezivetje ZDA, ki so za to pripravljene uniciti vse

— Miloš (@CerarMilos) October 21, 2022

Pandemija je namreč številne države pritegnila k temu, da vlože denar v gospodarstvo. Nekatere so povečale zunanji dolg in presegle vse izračune dovoljenih finančnih mej, poročajo hrvaški mediji.

Analitiki opozarjajo, da bomo zelo verjetno kmalu priča krize evroobmočja, ki se vrača z državami, kot so Grčija, Italija, Španija ...

V novem svetu, ki nastaja, bo le malo držav neboleče prebrodilo novo gospodarsko krizo.

French police have been repressing marches across the nation in response to widespread protests over rising costs of living.

French workers called for a General Strike over the weekend. pic.twitter.com/ytFxrvBnNr

— MintPress News (@MintPressNews) October 20, 2022

ZDA so povečale izdajo državnih vrednostnih papirjev, medtem ko je Nemčija na proračunski ravni večinoma previdna in načrtuje povečati zadolževanje do 150 milijard evrov.

Toda vse vlade ne bodo dobile željenega financiranja.

Ni odgovora, koliko EU stane financiranje vojne v Ukrajini na dan. Koliko plača vsak posameznik za pobijanje v Ukrajini? Koliko plača Slovenija? Kdo se je v mojem imenu odločil, da mi odteguje davke, pa vam od plač, bodočih pokojnin, da gre vojna v Ukrajini dalje?

— gregor preac (@GPreac) October 15, 2022

Tako se bodo nekatera gospodarstva v vzponu soočila z »velikim izzivom«, kako prepričati mednarodne vlagatelje, da jim posodijo več denarja v času, ko vlagatelji iščejo varnejša mesta za vlaganje svojih sredstev.

Številni nastajajoči trgi so odvisni od mednarodnih vlagateljev, da bi si zagotovili denar, potreben za obvladovanje proračunskih primanjkljajev.

Vedno težje je priti do posojil v domači valuti, čeprav se o izjemah redko govori.

"If Ukraine falls, the current world order will collapse."

These callous criminals are worried that their power, their manipulation they command is collapsing. Nothing else. They NEVER cared about the people of the world.

— edwin11373 (@edwin113730) October 21, 2022

Za primarno emisijo ni dovolj imeti lastno centralno banko, ampak tudi samokontrolo pri novem monetarnem ustvarjanju.

V nasprotnem primeru bo sledila hiperinflacija, ki še nikomur ni prinesla nič dobrega.

Svetovne vlade medtem neutrudno trošijo. Vprašanje je, do kdaj se jim bo to izšlo.

Remember when the UN said a $6B donation from @elonmusk could end world hunger, and people raged at him for not doing it?

Well, your government is spending another $50B on war and $0 on world hunger. pic.twitter.com/RCOt7eDuPp

— Chairman (@WSBChairman) October 20, 2022

Huda inflacija bo povzročila svetovni finančni zlom, svari tudi sloviti ekonomist Nouriel Roubini. Ta kriza bo najhujša v zadnjega pol stoletja.

»Svetovni finančni trgi bi se morali pripraviti na obdobje padca, ki bo podoben zlomu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in letu 2008 skupaj,« pravi priznani ekonomist in profesor na newyorški univerzi Nouriel Roubini.

'Dr Doom' Nouriel Roubini says to brace for a crash that combines the worst of the financial crisis and 1970s-style stagflation https://t.co/MazEhma5l2

— Michael Drysch (@HalfCourtMikeD) October 21, 2022

V četrtek je za Bloomberg povedal, da bodo centralne banke sčasoma opustile zaostrovanje denarne politike, preden bo inflacija premagana.

»Postalo bo grdo, prišla bo recesija in imeli boste finančno krizo,« je opozoril Roubini.

Opozoril je na delnice, ki so letos padle za več kot 20 odstotkov, na napetosti v zasebnem kapitalu, na ohlajanje cene nepremičnin v ZDA in na upad kreditnega trga, kjer so podjetja izkoristila leta nizkih obrestnih mer za kopičenje dolga.

»Inflacija ne bo padla dovolj hitro, ker imate negativni šok ponudbe,« je pojasnil in dodal: »Ne pozabite, ko imate negativen šok ponudbe, dobite recesijo in visoko inflacijo. Inflacije ne bomo tako hitro znižali, da bi šla na 2 odstotka.«

Po Roubiniju bo rezultat vsega tega obdobje, ki združuje najhujša sedemdeseta leta in svetovno finančno krizo iz leta 2008.

»To je šele začetek te bolečine. Počakajte, da boste videli pravo bolečino. In potem imate veliko finančno institucijo, ki bi se lahko zlomila po vsem svetu, morda zdaj ne v ZDA, zagotovo pa mednarodno,« je dejal.

Roubini je zaslovel z napovedjo finančne krize v letih 2008–2009, Wall Street pa ga je poimenoval »Doktor Doom.«

Huje. Stagflacija.

— Matevž Gačnik (@matevzg) September 10, 2022

Hrvaška je dober primer tega dogajanja.

Hrvaška narodna banka (HNB) se hvali z valutno zamenjavo, ki ji bo omogočila menjavo kun v evre in novo zadolževanje na podlagi evropske valute.

HNB in ​​guverner Boris Vujčić menita, da bo prevzem evra potekal gladko in pomagal domačem gospodarstvu.

Cela Evropa i svet se suočavaju sa velikim problemima. Inflacija beleži veliki rast,ne može da se zaustavi njen skok. Hrvatska je u velikim problemima,tamo je zabeležen rekordna inflacija. https://t.co/9OJvqvFG6o

— Ivana Maksimović (@IvanaMaksim01) October 19, 2022

Namesto da bi izkoristila obstoječo krizo in preprečila negativne trende izseljevanja, pa Hrvaška ne ovira izseljevanje hrvaškega prebivalstva iz ruralnih področij, ki ga bodo morda nadomestili priseljenci iz novega migrantskega vala z Bližnjega vzhoda in azijskih ter afriških držav, ki ga oblasti že dolgo napovedujejo.

Vse to pa bo krizo, po navedbah kritikov vlade Andreja Plenkovića - tudi na Hrvaškem zgolj poglobilo.

Opomba: *Država ne more bankrotirati v klasičnem smislu kot podjetje, ker država kot taka ne more izginiti, druga država pa nima pravice do zaplembe premoženja suverene države.