REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vlada bo »mehko« regulacijo cen v strahu pred protesti nadomestila z nadzorom cen, vendar gre za - kupovanje časa

Vlada bo »mehko« regulacijo cen v strahu pred protesti nadomestila z nadzorom cen, vendar gre za - kupovanje časaBodo prizori iz nedavne zgodovine Venezuele kmalu običajni tudi v Evropi? Vir: Telegram, zajem zaslona

Slovenska vlada se tako doma kot ob odločanju na ravni Evropske unije vse bolj nagiba k metodi – reguliranja cen.

Potem ko se je izkazalo, da »prva faza« oziroma »mehka regulacija cen« s pomočjo javne primerjave cen za široko potrošnjo ni bila uspešna, bo sedaj sledila »druga faza« - neposredna kontrola cen.

Omejitev cen je že uvedena za energente, ki jih plačujejo gospodinjstva, podobne ukrepe pa pričakuje tudi gospodarstvo.

Vlada že omejuje cene elektrike, plina, dizelskega goriva in številnih drugih dobrin, nabor pa se bo po navedbah dobro obveščenih iz vlade v prihodnjih mesecih le še povečeval.

Večina javnosti (skoraj 80 odstotkov vprašanih) si želi ali neposredne omejitve prehrambenih izdelkov ali pa znižanje davka na dodano vrednost.

V vsej zahodni Evropi prav zato že potekajo demonstracije, ki pa jih osrednji evropski mediji zelo slabo pokrivajo.

Oziroma jih pokrivajo z drugimi novicami, tako da so skoraj nevidne.

Na mednarodni ravni bi poskus uvajanja »kapic« seveda lahko privedel do neprijetnega  učinka – pomanjkanja dobrin - kar pa pristojne institucije EU še vedno ignorirajo.

Na prvi pogled gre za všečne in preproste rešitve, ki pa imajo tudi svoje slabe posledice.

Na mednarodni ravni bi poskus uvajanja »kapic« seveda lahko privedel do neprijetnega  učinka – pomanjkanja dobrin - kar pa pristojne institucije EU še vedno ignorirajo.

Podobno je na nacionalni ravni.

Tudi če vlada to stori in cene omeji, dvig cen v Sloveniji s tem na dolgi rok ne bo mogoče zajeziti.

Z regulacijo cen bi vlada lahko povzročila nov problem, saj bo to verjetno vplivalo na pomanjkanje izdelkov določene vrste.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kdor ne verjame, lahko pogleda na Hrvaško, kjer Petrol prav tako že grozi po iskanju »drugačnih rešitev«, v kolikor tamkajšnja vlada Andreja Plenkovića ob omejitvah cen podjetju ne bo kompenzirala izgube.

In na Hrvaškem vlada že omejuje najvišje cene prehrambenih izdelkov – kar je pot, ki jo bo kmalu ubrala tudi slovenska vlada.

Toda za zajezitev ljudskega nezadovoljstva, kot lahko vidimo celo v Bruslju, kjer se slovenski člani vlade radi srečujejo z ljudmi, proti katerim množice že demonstrirajo - to ne bo dovolj.

In zakaj se problemov ne da rešiti zgolj z regulacijo cen?

Preprosto zato, ker na krizo gospodarstva v EU vplivajo tako posledice zapiranj v času covida-19 kot posledice neuspešnih sankcij proti Rusiji, za katere navijata vsa EU in seveda tudi slovenska vlada.

Energetska odvisnost je namreč strukturna.

Glavni dejavnik rasti cen v EU so namreč naraščajoče cene uvoženega plina in nafte ter izdelkov, kot so aluminij in gnojila, ki za svojo proizvodnjo zahtevajo velike vložke energije.

Plina zaradi - najverjetneje ameriških - razstrelitev Severnega toka 1 in Severnega toka 2 ter sankcij same EU ni dovolj, ali pa je predrag.

Rešitev je kapica - ki pa lahko privede do še večjega pomanjkanja, zato se v Bruslju v resnici ne uspejo in ne uspejo dogovoriti prav nič.

In zato bodo cene še naraščale – ne glede na vladne uredbe, primerjave cen ali celo zamrznitve cen, ki bi lahko prinesle drugo plat medalje – pomanjkanje določenih izdelkov ali surovin.

Ne gre samo za energente.

Težava je v tem, da z zamrznitvijo cen samo prestavimo strošek plačevanja na državo, ki pa se bo prej ali slej morala zadolževati ali višati davke. Inflacijskih pritiskov tako ne zaustavimo, temveč jih samo prestavimo, pravi ekonomist Anže Burger.

Težava je v tem, da z zamrznitvijo cen samo prestavimo strošek plačevanja na državo, ki pa se bo prej ali slej morala zadolževati ali višati davke. Inflacijskih pritiskov tako ne zaustavimo, temveč jih samo prestavimo, pravi ekonomist Anže Burger.

Glavni dejavnik rasti cen v EU so namreč naraščajoče cene uvoženega plina in nafte ter izdelkov, kot so aluminij in gnojila, ki za svojo proizvodnjo zahtevajo velike vložke energije.

To kot opozarja ekonomist Michael Hudson ni depresija, ki jo lahko »samodejni stabilizatorji« ustavijo s »čarovnijo trga«, da bi ponovno vzpostavili gospodarsko ravnovesje.

Energetska odvisnost je strukturna.

Ekonomska pravila evroobmočja pa ob tem omejujejo proračunski primanjkljaj na samo 3 % BDP.

To nacionalnim vladam preprečuje podpiranje gospodarstva s povečanjem primanjkljaja.

Višje cene energije in hrane – ter odplačevanje dolgov v dolarjih – bodo v državnih blagajnah pustile veliko manj dohodka, ki ga bo treba porabiti za blago in storitve.

Cene mednarodnih surovin so še vedno večinoma v dolarjih, zato bo naraščajoči menjalni tečaj dolarja sorazmerno zvišal uvozne cene za večino držav.

Težavo menjalnega tečaja še povečujejo sankcije ZDA/NATO, ki dvigujejo svetovne cene plina, nafte in žita.

Viktor Orbán (zgoraj) pa pravilno opozarja, da prodajalcu ne moreš plačati samo polovice cene piva...

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je večina povišanj cen posledica ozkih grl v dobavni verigi, povezanih s pandemijo in vojno v Ukrajini.

Energetska odvisnost je strukturna. Ekonomska pravila evroobmočja pa ob tem omejujejo proračunski primanjkljaj na samo 3 % BDP.

Seveda pa bodo vlade – ker se bo javnosti to seveda zdelo kot ugodna rešitev – posegle tudi po regulacijah cen proizvodov široke potrošnje.

Stefan Bruckbauer, glavni ekonomist Bank Austria, vidi precejšnjo verjetnost, da se bo nadzor cen v Evropi kljub temu uveljavil.

»Tudi če smo prepričani, da negativni stranski učinki nadzora cen v večini primerov prevladajo nad koristmi, ne bi bili presenečeni, če bi jih oblikovalci politik vseeno izvajali,« je izjavil v raziskovalnem glasilu UniCredit.

Madžarski premier Viktor Orbán je nekatere cene zamrznil že januarja letos.

Premier je dejal, da so omejitev uvedli za zaščito družin.

In povsem mogoče je, da se bo za to nato odločila tudi slovenska vlada, saj si tudi Robert Golob ne želi traktorjev in demonstrantov pred slovenskim parlamentom - kot se že dogaja v Nemčiji (spodaj).

Pri tem ne smemo pozabiti, da je v EU 13 odstotkov cen še vedno reguliranih.

»Nadzor cen ne reši problema, le preloži breme na drugo stran,« je za Euractiv povedal tiskovni predstavnik ECB.

Tveganje nadzora cen je, da lahko privede do napačne razporeditve virov, kar bi lahko povzročilo novo pomanjkanje in ozka grla pri dobavi.

Tudi ECB je kritična do nadzora cen, češ da posega v odprti trg.

»Nadzor cen ne reši problema, le preloži breme na drugo stran,« je za Euractiv povedal tiskovni predstavnik ECB.

Vendar bo skoraj gotovo tudi slovenska vlada zamrznila cene prehrambenih in drugih proizvodov, čeprav je prava rešitev drugje – v spremembi samodestruktivne zunanje politike Sovenije in EU.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke