Ruski plinovodi odslej na varnejši jug, en krak bi lahko oskrboval tudi Slovenijo, če države ne bi vodili rusofobi

Projekt največjega plinskega vozlišča so turški strokovnjaki izdelali tri mesece pred Putinovo napovedjo novega vozlišča.

Po delno uspešni razstrelitvi plinovodov Severni tok 1 in 2 (ena cev Severnega toka 2 je še vedno cela) so v Rusiji načrte za prihodnje načrte plinovodov usmerili – proti jugu.

Da bi lahko bila nova točka za prenos plina v Evropo prav Turčija je najprej povedal rusk predsednik Vladimir Putin.

Očitno predvsem zaradi varnostnih razlogov, saj bodo največji del plinovoda odslej potekal po ozemlju Rusije in Turčije.

“Russia could move gas transit from Nord Stream to the Black Sea region and thus make the main routes for the supply of our natural gas to Europe through Turkey, creating in Turkey the largest gas hub for Europe.” — Putin pic.twitter.com/zpoN6gjlFR

— pocalypsis pocalypseos (@apocalypseos) October 13, 2022

Projekt izgradnje turškega vozlišča je zato dobra ideja, še posebej zato, ker bi ga Rusija in Turčija lahko učinkovito nadzorovali in zaščitili.

Načrt za vzpostavitev največjega plinskega vozlišča v Turčiji za oskrbo Evrope predvideva izgradnjo treh plinovodov, od katerih naj bi eden potekal preko Srbije, drugi pa bi lahko bil pomemben tudi za – Slovenijo.

Projekt največjega plinskega vozlišča so Erdoganovi strokovnjaki razvili tri mesece pred Putinovo napovedjo.

To razkrivajo turški mediji, ki poudarjajo, da so njihovi znanstveniki projekt razvili tri mesece preden je ruski predsednik Vladimir Putin to idejo javnosti predstavil sredi prejšnjega tedna.

Putin je prejšnjo sredo dejal, da je Moskva pripravljena preusmeriti tranzit plina iz poškodovanih plinovodov Severni tok v Črno morje in Turčijo.

Naslednji dan je o tej ideji razpravljal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom med njunim srečanjem v Astani.

Erdogan je v petek poudaril, da ne bo čakanja, in dejal, da sta voditelja pristojnim institucijam obeh držav naročila, naj hitro začnejo delati na projektu oblikovanja vozlišča v Turčiji za dostavo plina v Evropo.

Ta predlog je prišel po diverzijah na Severnem toku 1 in 2 in poskusu sabotaže na »Turškem toku«, po katerem plin prihaja preko Bolgarije in Srbije tudi v Madžarsko.

Kot poročajo turški mediji, so njihovi strokovnjaki z inženirske fakultete Univerze Gumushane tri mesece pred Putinovo izjavo razvili projekt plinskega vozlišča, ki bo lahko prepeljalo do 75 milijard kubičnih metrov modrega goriva na leto.

ruskitok.jpg

Vodja oddelka za geofizikalni inženiring na univerzi Gumushane Nafiz Maden je poudaril, da bodo zagotovili celovito podporo pri izvedbi projekta.

Pojasnil je, da je predvideno, da bo plin dostavljen v Evropo prek Trakije, ki je območje na skrajnem jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka, razdeljeno med Grčijo, Bolgarijo in Turčijo.

»Turčija bo plin v Evropo distribuirala po treh različnih poteh«, je dejal Madden.

»Južni krak bo namenjen oskrbi Italije, srednji bo šel v Srbijo, Bolgarijo, Severno Makedonijo in Albanijo, severni pa v Romunijo, Slovenijo, Madžarsko in naprej v Nemčijo,«

Vojislav Vuletić iz srbskega Društva za plin meni, da je projekt realen in pameten.

Z njim se, dodaja, vrača v igro »Južni tok«, katerega gradnja je bila leta 2014 prekinjena zaradi pritiskov Bruslja in Washingtona, kar je povzročilo škodo vsem državam Evrope, predvsem pa tistim na njenem jugovzhodu.

mogoc_potekturskegatoka.jpg

Z novim projektom bo Nemčija izgubila mesto osrednjega vozlišča.

Doslej je bila namreč predvidena je bila tudi gradnja »Severnega toka« 3, toda če se Nemčija veseli, da na dnu Severnega morja leži 20 milijard dolarjev vredna investicija Rusije - potem jo bo to veselje precej drago stalo, ker bo ostala brez poceni energije iz Rusije.

Podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak je konec prejšnjega tedna dejal, da potencial za dobavo plina Evropi prek Črnega morja in Turčije po širitvi plinovoda Turški tok znaša 63 milijard kubičnih metrov na leto.

Sedanji predlog pa predvideva še večjo kapaciteto.

Južni tok je bil na koncu odpovedan. Bolgarija je pod pritiskom Washingtona in Bruslja obupala, Putin pa je ta projekt leta 2014 prekinil.

Nadomestil ga je »Turški tok«, ki ima dva plinovoda s kapaciteto po 15,75 milijarde kubičnih metrov. Eden je namenjen oskrbi Turčije, drugi – »Balkanski tok«, pa za oskrbo jugovzhodne Evropo in preko Bolgarije teče v Srbijo.

Infrastruktura Južnega toka bo sedaj uporabljena za novo vozlišče.

Obdobje energetske vojne, ki je privedlo do diverzij na ruskih plinovodih se je začelo že pred 10 leti, ko so ZDA po zaključku izgradnje "Severnega toka" 1, začele pritiskati s trditvami, da Evropa ne sme biti odvisna od ruskega plina – da bi bila danes v celoti odvisna od plina ZDA in njenih zaveznic.

Vsi i bodo sledili pot ZDA in tudi nemčije bodo seveda trpeli hude posledice - deindustrializacijo in nazadovanje.

Vse to bi lahko bilo pomembno tudi za Slovenijo - toda žal državo vodijo rusofobne politične stranke, ki jim je bolj v interesu, da izpolnjujejo zahteve ZDA in apartčikov iz NATO pakta, kot pa da bi skrbele za interese lasne države.

Tisti, ki bodo imeli dostop do poceni ruskega plina iz Turčije pa bodo napredovali.

Slovenija, pretežno antifašistična država, ki je imela doslej vedno dobre odnose z Rusijo bi lahko bila v tej skupini.

Toda z vztrajnim izpolnjevanjem vseh zahtev Washingtona in protirusko politiko, ki jo je začela Janševa, nadaljevala pa Golobova vlada, se državi slabo piše.

In zato bo Slovenije verjetno z gnusom zavrnila novo rusko-turško ponudbo in raje kupovala štiri do sedemkrat dražji alžirski ali ameriški plin, medtem ko bo gospodarstvo še naprej propadalo...