REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predsedniške volitve: vsi lovijo »zlato sredino«, najbolj svež in napreden Kordiš, najbližje zmagi pa »AntiLogarka«

Predsedniške volitve: vsi lovijo »zlato sredino«, najbolj svež in napreden Kordiš, najbližje zmagi pa »AntiLogarka«Predstavnik delavstva in predstavnica kapitala: Miha Kordiš in Nataša Pirc Musar. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Predsedniške volitve se bližajo.

Znano je, da se bomo na volitvah lahko odločali med sedmimi kandidati, bolj ali manj pa je znano tudi to, da bomo imeli dva kroga volitev in celo – kdo je najverjetnejša zmagovalka volitev.

To je najverjetneje Nataša Pirc Musar.

Na volitvah bodo torej volivci izbirali med Milanom Brglezom (Socialni demokrati in Gibanje Svoboda), Anžetom Logarjem (dr. Romana Jordan in skupina volivcev), Janezom Ciglerjem Kraljem (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Miho Kordišem (Levica), Natašo Pirc Musar (Biserka Marolt Meden in skupina volivcev), Vladimirjem Prebiličem (VESNA – zelena stranka) in Sabino Senčar (Resni.ca).

Če bi se Slovenija večinsko res opredelila »za« najbolj napredne in nove obraze, kar jih ta dežela premore, bi moral zmagati Miha Kordiš. Ker pa na volitvah izbira večina, bo verjetno zmagala AntiLogarka.

Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Milan Brglez ostajajo po anketah javnega mnenja vodilni kandidati.

Med uveljavljenimi politiki pa s svojimi drugačnimi stališči izstopa predvsem Miha Kordiš.

Predsedniški kandidati so že večkrat soočili svoja stališča.

Komentatorji se strinjajo, da nihče med njimi ni naredil kakšne večje napake ali škandala.

Toda glede na dejstvo, da je četrtina volivcev še neopredeljena, se retorika med njimi zaostruje.

Vsi sicer poskušajo uloviti čim več glasov »sredine«.

Milan Brglez se ji je na primer poskušal približati z izjavo, da je bil plebiscit še pomembnejši od NOB – in s tem verjetno izgubil marsikakšnega volivca na levi sredini.

Nataša Pirc Musar pa ob tem ni ostala dolžna Milanu Brglezu in mu je (ob vklopljenih mikrofonih) očitala, da naj, tako kot ona, objavi višino svoje plače, pa plačo soproge in tako naprej, ob čemer Brglez ni imel učinkovitega odgovora.

Levo usmerjeni volivci se sicer že od začetka kampanje usmerjajo proti Nataši Pirc Musar, ki ima še vedno največ podpore.

Toda po drugi strani drugi kandidati uspešno opozarjajo, da je bila vso svojo kariero pogosto v spregi z velikim kapitalom, kjer njeno delo odpira celo vrsto neodgovorjenih vprašanj in kjer je zelo pogosto kot odvetnica delala za velika podjetja in zoper »male ljudi.«

Seveda to ni nič nenavadnega za odvetnico, toda res je, da so bili primeri, v katerih je Nataša Pirc Musar branila in zastopala pomembneže veliko bolj opazni, res pa je seveda tudi, da si vsak odvetnik stranke izbira sam.

Ob tem lahko bogate stranke dobro dodatno nagrajujejo odvetnike (sodišča sicer priznavajo odvetnikom stroške po odvetniški tarifi, ki pa je za večino odvetnikov »premajhna«) in imajo zato tudi najboljše na trgu – delavcem in drugim prizadetim pa to ni mogoče.

In v tej situaciji se je Pirc Musarjeva velikokrat, kot kažejo vsaj njeni znani odvetniški primeri, obnašala tako, da je v ospredje postavljala lastno (materialno) korist, ni pa se izpostavljala za tiste, ki so brez denarja ali vpliva in je ne bi mogli plačevati več.

Na podoben način je delovala tudi kot Informacijska pooblaščenka, kjer je v podobni situaciji, ob razkrivanju osebnih podatkov drastično kaznovala medije, ki ji niso po godu (npr. Demokracijo), zelo blago pa medije, ki so ji po političnih preferencah blizu (npr. ljubljanski Dnevnik).

In tudi to meče senco na primernost njene izbire za mesto predsednice.

Na to, da je bila pogosto na strani pomembnih in močnih v družbi je opozoril prav Miha Kordiš, ki je ves čas deloval prav drugače – v korist delavcev.

Nekaj takšnih primerov je naštel v javnem soočenju.

Ob tem je, kot lahko vidimo iz njegovih nastopov, Miha Kordiš tudi edini kandidat, ki ima jasno izdelana in progresivna stališča, ki so v skladu s hitrimi geopolitičnimi spremembami v svetu.

Kordiš izpostavlja pomen pravičnosti in pomena boljše ureditve ključnih mednarodnih zadev, ki v vsej večji meri odločajo tudi o standardu življenja v Evropski uniji in Sloveniji.

Anže Logar je ob tem v tem trenutku sicer videti kot kandidat z največ podpore, toda čeprav si Logar z umirjenimi stališči poskuša nabirati glasove z leve sredine, v očeh večine javnosti ostaja podaljšana roka SDS in Janeza Janše, zato ima s tem omejen doseg.

Obsojen je na to, da zaradi svoje zvestobe Janezu Janši ostane - večni drugi.

S svojo servilno držo do ameriške administracije, ki je EU prizadejala že veliko težav je Logar dejansko povsem neprimeren za izzive sodobnega časa.

Slovenska vlada je popustila pod pritiski ZDA
Slovenska vlada je v času, ko je zunanje ministrstvo vodil Anže Logar - klecnila pod pritiski ZDA. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Številni komentatorji zato ocenjujejo, da bo v drugem krogu zmagovalec - nasprotnik Anžeta Logarja.

V očeh večine javnosti Anže Logar ostaja podaljšana roka SDS in Janeza Janše, zato ima s tem omejen doseg. Obsojen je na to, da zaradi svoje zvestobe Janši ostane - večni drugi.

Zadnja raziskava Valicona, ki jo agencija izvaja za RTV Slovenija, sicer kaže, da je neopredeljenih volivcev približno četrtina.

Ti anketiranci so v Valiconovi anketi povprašani tudi, kdo jim je med kandidati najbližje. In med temi potencialnimi volivci je po podatkih Valicona v občutni prednosti pred vsemi drugimi Nataša Pirc Musar.

Pri tem pa se velikokrat pozablja tudi, da volitve niso samo priložnost za glasovanje »za«, pač pa predvsem za glasovanje »proti«.

In zato bodo mnogi oddali svoje glasove »za« samo zato, da ne bi zmagal tisti, ki ga ne marajo.

Če bi se Slovenija večinsko res opredelila »za« najbolj napredne in nove obraze, kar jih ta dežela premore, bi zato moral zmagati Miha Kordiš.

Ker pa na volitvah izbira večina, bomo tako zahvaljujoč »glasu ljudstva« na mestu končno odhajajočega Boruta Pahorja kmalu zelo verjetno gledali – »AntiLogarja« oziroma še verjetneje – AntiLogarko.«

A nič še ni odločeno. Še vedno lahko upamo, da bodo ljudje glasovali po pameti in v skladu z razmerami, ki so pred nami.

Ali pa da bodo vsaj tisti, ki bodo na koncu izbrani, svoje ravnanje spremenili in uvideli pravilnost kritik svojih dosedanjih napak.

Malo verjetno - a nikoli ne reci nikoli.

Pustimo se presenetiti...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek