petek, 27. december 2024 leto 29 / št. 362
Uroš Lipušček: »Ubijanje glasnikov slabih novic je bila starodavna praksa, ki se je ohranila do danes!«
Uroš Lipušček | VIR: Insajder.com
Na Bledu je nedavno (od 11. do 13. maja) potekalo tradicionalno letno zasedanje Odbora pisatelji za mir, mednarodnega združenja pisateljev PEN.
Na njem so razpravljali o vse bolj napetem položaju v svetu in nevarnosti nove splošne vojne med velesilami.
Razpravljali so tudi o uvajanju cenzure tudi v najbolj demokratičnih državah in v zvezi s tem zahtevali izpustitev iz britanskega zapora najbolj znanega svetovnega žvižgača in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea.
Julian Assange is still not free after 3 years, 1 month, 3 weeks and 1 day of political imprisonment in Belmarsh, following 6 years, 9 months and 23 days of arbitrary detention in the Ecuadorian embassy.
— Is Julian Assange free yet? (@AssangeFreeYet) June 2, 2022
Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, predsedniku britanske vlade Borisu Johnsonu, papežu Frančišku, Dalai Lami, generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen so poslali poslanice, v katerih zahtevajo Assangeovo izpustitev.
#FreePress#FreeAssange https://t.co/drfgYNJ0nt
— Susan Diederich (@PasDeConneries) May 31, 2022
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu so poslali zahtevo, da naj takoj konča vojno v Ukrajini, kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu pa, da naj se njegova država dejavno vključi v reševanje te krize.
Assangea, ki so mu bile v sodnem postopku kršene temeljne pravice, kot je pravilo zaupnosti med obtoženim in njegovimi odvetniki, bi morali že zdavnaj izpustiti zapora.
Na zasedanju je spregovoril tudi Uroš Lipušček, član slovenskega centra PEN, ki je dejal: »Ubijanje glasnikov slabih novic je bila starodavna praksa, ki se je ohranila do danes.
To dejstvo potrjuje tudi težka usoda avstralskega novinarja Juliana Assangea, ki bo verjetno izročen ZDA zaradi razkritja tajnih ameriških diplomatskih depeš o vojaških operacijah ZDA v tujini in s tem povezanih zločinih.
Assangea, ki so mu bile v sodnem postopku kršene temeljne pravice, kot je pravilo zaupnosti med obtoženim in njegovimi odvetniki, bi morali že zdavnaj izpustiti zapora.
Ameriški pravosodni organi, ki zahtevajo njegovo izročitev, mu nameravajo soditi na podlagi zakona o vohunjenju iz leta 1917, s katerim je predsednik Woodrow Wilson poskušal med drugim utišati notranjo opozicijo proti vojaški udeležbi ZDA v prvi svetovni vojni.
Omenjeni zakon je v izvirni obliki, za tovrstno dejavnost predvideval do 20 let zapora, po zadnji različici pa je lahko Assange obsojen na do 175 let zapora.
Zakon je bil sprejet leta 1917, ko so ZDA vstopile v prvo svetovno vojno, danes pa vsaj uradno niso v vojni, čeprav se v najmočnejši državi zahodnega sveta o vojni veliko govori; na primer o drugi hladni vojni, ki se kaj lahko spremeni v vročo vojno. V obrambi svetovne hegemonije se ZDA vse bolj militarizirajo, kar je razvidno iz rekordnega vojaškega proračuna, ki je večji od vojaških proračunov naslednjih 11 držav.
Kriminalna in brutalna ruska agresija na Ukrajino, se je gledano iz Washingtona, spremenila v zastopniško vojno, katere cilj je spraviti Rusijo na kolena in spremeniti njen režim. Končni cilj te politike je nedvomno pokoriti tudi avtokratsko LR Kitajsko. Skladno s tem se potencialno zmanjšuje tudi spekter političnih in državljanskih pravic v zahodnih državah.
Kriminalna in brutalna ruska agresija na Ukrajino, se je gledano iz Washingtona, spremenila v zastopniško vojno, katere cilj je spraviti Rusijo na kolena in spremeniti njen režim.
Do zdaj je bila cenzura zaščitni znak avtokratskih režimov. Z nedavno ustanovitvijo odbora za boj proti dezinformacijam v Washingtonu in prepovedjo predvajanja ruskih programov v Evropi, sta se tej zloglasni skupini pridružili tudi ZDA in EU.
Očitno v Bruslju ne zaupajo preudarnosti državljanov Unije, ki imajo pravico, da so o ruskih stališčih obveščeni iz prve roke.
Brez upoštevanja ruskih varnostnih interesov Evropa namreč ne bo stabilna, mir pa bo še naprej ogrožen. Uvajanje cenzure je zato zelo škodljivo za vse državljane Evrope.
Italijanski kolegi na primer poročajo, da je položaj na področju medijev mračen in da je bila oddaja italijanske televizije RAI 'Carta Bianca' ukinjena, ker ni v skladu z uradno politiko do ukrajinske krize. Eden izmed ameriških novinarjev je lucidno ugotovil, da je to, kar se dogaja na področju cenzure, 'intelektualna cona brez letenja' še posebej, ker se veliko novinarjev zateka k samocenzuri.
Znameniti Voltairov izrek: 'Sovražim, kar pišete, a dal bi svoje življenje, da bi vam omogočil, da še naprej pišete,' je v Evropi, ki bi bila rada šampion človekovih pravic, postal očitno sporen.
Kljub zelo verjetnemu množičnemu nestrinjanju s trditvami ruskih režimskih medijev glede Ukrajine, prepoved njihovega oddajanja v EU omejuje svobodo tiska in s tem demokracijo.
Takšni posegi so dovoljeni samo v vojnah. Motenje tujih programov je bilo v času hladne vojne domena komunističnih represivnih režimov. Očitno ne več.
Tem tendencam smo priča tudi v naši državi Sloveniji.
Desna koalicija, ki je doživela hud poraz na nedavnih državnozborskih volitvah, je denimo enostransko prevzela nadzor nad javno radiotelevizijo, predvsem nad informativnim programom in ukinila eno izmed najbolj gledanih oddaj 'Studio city'.
In žalujoči ostali...https://t.co/lSoWDp3Et3
— Jaga Dedec (@JagaDedec) June 2, 2022
Znameniti Voltairov izrek: »Sovražim, kar pišete, a dal bi svoje življenje, da bi vam omogočil, da še naprej pišete,« je v Evropi, ki bi bila rada šampion človekovih pravic, postal očitno sporen... Assangeova usoda bo pokazala, kam plovejo zahodne demokracije.
Slovenija je letos padla za kar 18 mest na indeksu svobode medijev, ki ga pripravljajo Novinarji brez meja.
Časi, ki prihajajo, bodo težki v svetovnem merilu. Mednarodna morala in etika sta utrpela udarec tudi v najbolj demokratičnih državah, ruska vojaška agresija proti Ukrajini pa grozi s splošno vojno.
Po kubanski krizi leta 1962 svet še nikoli ni bil tako ogrožen in na robu jedrske vojne, kot je danes.
Misel velikega britanskega filozofa in pacifista Bertranda Russella, 'da bomo naredili konec človeški rasi, če se človeštvo ne odpove vojni', postaja vse bolj aktualna in zlovešča. Nenehne vojne so žal postale del našega življenja.
Assangeova usoda bo pokazala, kam plovejo zahodne demokracije.
You can run with the propaganda, but the truth is Assange has exposed the criminal activities of the US and they're determined to bury what ever they can. pic.twitter.com/qSyP3bUK2b
— Paul A. Thomas (@Hey_NicePhoto) June 3, 2022
Naj zaključim z informacijo, da so se slovenske politične stranke levo od centra, ki bodo sestavile novo vlado, na zahtevo Slovenskega centra PEN javno zavezale, da bodo Julianu Assangeu ponudile politični azil.«
